ôgenj ôgnja m (ó)
1. pogasiti ~; nalagati na ~; metalec ~a; prakt.sp. izbruh ~a |požara|; števn. olimpijski ~; stražni ~i
2. pojm. proti ~u odporna snov; ustavitev ~a |obstreljevanja|; elijev ~ |svetlikanje|; kuhati na slabem ~u |pri nizki temperaturi|; neobč. ~ večerne zarje rdeča svetloba, žarenje; poud.: poslati vojake v ~ |v oborožen spopad, boj|; žareti od ustvarjalnega ~a |od ustvarjalnosti|; ~ navdušenja |velika navdušenost|
žarína -e ž, snov. (í) stehtati ~o; pojm., neobč. ~ ognja žar, žarenje
žaréti -ím nedov. žári -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; žarênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Oglje ~i; poud. žareti od česa ~ ~ sreče |biti zelo srečen|; brezos. Na pobočju je žarelo od resja |je močno cvetelo resje|