ježíca -e ž (í) - 1. bodičasta lupina okrog ploda: ježica se odpre; izluščiti kostanj iz ježice; bukove ježice
- 2. gozd. bodičasta tvorba na želodu, ki vsebuje dosti čreslovine: kupčevati z ježicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
žêlod -óda m (é ọ́) plod hrasta: obmetavati se z želodi;
povedati uganko o želodu
♦ bot. enosemenski zaprti plod, ki ga pri dnu obdaja skledičast ovoj // ed. več želodov, želodi: drobiti želod; nabirati želod; krmiti prašiče z želodom // kar je po obliki temu podobno: zvezde, želodi, storži in drugo novoletno okrasje / ekspr. zadeli so ga svinčeni želodi iz brzostrelke krogle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
želódast -a -o prid. (ọ́) podoben želodu: želodasta oblika / ekspr. želodaste oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.