Tiskanje

abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient

abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent

ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica

absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije

abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent

afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje

afektírano

prisl.:

afektirano govoriti

áfna -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

agêntka in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent

agitátorka -e ž (ȃ) ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo

akadémikinja -e ž (ẹ́) ženska oblika od akademik: izvolitev akademikinje

akrobátka -e ž (ȃ) ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka

aktivístka -e ž (ȋ) ženska oblika od aktivist: mladinska, terenska aktivistka / bila je aktivistka Osvobodilne fronte

akvarelístka -e ž (ȋ) ženska oblika od akvarelist: znana akvarelistka in krajinarka

albínka -e ž (ȋ) ženska oblika od albin, beličnica

alkohóličarka -e ž (ọ́) ženska oblika od alkoholik: neozdravljiva alkoholičarka

àlógičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična

alpinístka -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja z alpinistiko

altístka -e ž (ȋ) ženska, ki poje alt: nastopila je znana altistka

altruístka -e ž (ȋ) ženska oblika od altruist

amatêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od amater: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka / v tej stvari si pač še amaterka

amazónka in amacónka -e ž (ọ̑)

1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke
2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko

amazónski in amacónski -a -o prid. (ọ̑)

1. nanašajoč se na amazonko: ženska amazonske narave / amazonska obleka
2. nanašajoč se na reko Amazonko: amazonski pragozdovi
♦ zool. amazonska papiga

àmpak in ampak vez. (ȁ) v protivne priredju

1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš

anarhístka -e ž (ȋ) ženska oblika od anarhist

anestezístka -e ž (ȋ) ženska oblika od anestezist

ángel -a m (á)

1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
// pesn. angel miru; angel smrti smrt
// angel iz belega marmorja
2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj

anketíranka -e ž (ȋ) ženska oblika od anketiranec: anketiranka je odgovorila na vsa vprašanja

ántifašístka -e ž (ȃ-ȋ) ženska oblika od antifašist: bila je ena najbolj aktivnih antifašistk

apárten -tna -o prid. (ȃ) raba peša ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro; apartna ženska
// poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške

apártno

prisl.:

apartno urejena čakalnica

apetíten -tna -o prid. (ȋ) redko ki zbuja apetit, tek: apetitna jed
// zastar. privlačen, mikaven: apetitna ženska

apotékarica -e ž (ẹ̑) zastar. lekarnarjeva žena: čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica
// raba peša ženska oblika od apotekar

arhivárka -e ž (á) ženska oblika od arhivar

árijka -e ž (á) ženska oblika od arijec

artístka -e ž (ȋ) ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: artistka na trapezu

àseksuálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ni seksualen, nespolen: popolnoma aseksualna ženska

asistêntka in asisténtka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od asistent: zobozdravnikova asistentka / asistentka na inštitutu

askétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od asket

aspirántka -e ž (ā) ženska oblika od aspirant

astmátičarka -e ž (á) ženska, ki ima astmo

ateístka -e ž (ȋ) ženska oblika od ateist

atentátorka -e ž (ȃ) ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili

avanturístka -e ž (ȋ) ženska oblika od avanturist, pustolovka

ávša -e ž (ȃ) ekspr. neumna, nespametna ženska: dekle je čisto navadna avša; ta avša mu je verjela; avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša / kot psovka ti prekleta avša! je zavpil nad njo

avtomobilístka -e ž (ȋ) ženska oblika od avtomobilist: mlada avtomobilistka

ávtorica -e ž (ā) ženska oblika od avtor: avtorica obravnava socialno vprašanje; znana avtorica; avtorica romana

ávtostóparka tudi ávtoštóparka -e ž (ȃ-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark

bába -e ž (á)

1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke

babéla -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: zijalasta babela; molči, babela!

babétina -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: prekleta babetina!

bábica -e ž (á)

1. stara mati: dedek in babica
// zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič)
2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva
● veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka
4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico
5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju
♦ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius

bábina -e ž (á) star. ženska, navadno starejša: sitna babina

bábine -bin ž mn. (ȃ) star. (po)porodna doba: ženska je v babinah

bablè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe

bábnica -e ž (ȃ)

1. slabš. ženska: narobe bo, ker so babnice vmes
// (zakonska) žena: najraje tiči doma pri svoji babnici
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: to ti je babnica in pol; znajde pa se, babnica

babšè tudi babščè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše
// iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša

babúra -e ž (ȗ) slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura
// ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo

bacilonóska -e ž (ọ̑) med. ženska, ki ima bacile in jih prenaša na druge

baháčka -e ž (ȃ) ženska, ki se (rada) baha: znana bahačka

bakhántinja tudi bakántinja -e ž (ā) pri starih Grkih bakhantka: ples bakhantinj
// knjiž. strastna, razuzdana ženska

bakrenopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bakrene polti: bakrenopolta ženska

bandítka -e ž (ȋ) ženska oblika od bandit

barbárka -e ž (ȃ) ženska oblika od barbar

baróčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar; hiša z baročnim pročeljem; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba
// knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava; ekspr. ženska baročne postave

baróčno

prisl.:

slog je baročno preobložen

bastárdka -e ž (ȃ) ženska oblika od bastard

bêbka tudi bébka -e ž (ē; ẹ̄) redko duševno nerazvita, slaboumna ženska

bedákinja -e ž (á) ekspr., redko omejena, neumna ženska

bédnica -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica

beduínka -e ž (ȋ) ženska oblika od beduin: lepa beduinka

begúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od begunec

belačíca -e ž (í) nar. belokranjsko ženska, ki beli, lička koruzo

bélka -e [za žival tudi u̯k] ž (ẹ̑)

1. ženska bele rase: poroka črnca z belko
2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko
♦ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus

beloglávka -e ž (ȃ) ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka

beloláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima bele, svetle lase

beračíca -e ž (í) ženska oblika od berač1: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil

besedíčnost -i ž (ī) ekspr. gostobesednost, zgovornost: neukrotljiva besedičnost dečkov; ženska besedičnost / jo bo že minila njena besedičnost jezikavost

besedljívka -e ž (ȋ) star. gostobesedna, zgovorna ženska: zakričal ji je, da je grda besedljivka

besédnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od besednik: izbrali so jo za svojo besednico

betéžnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od betežnik

bibliográfka -e ž (ȃ) ženska oblika od bibliograf: delo bibliografke

bíčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od bičar: divjost bičarke

bigóten in bigôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pobožnjaški, licemerski: bigotna ženska

bikíni -ja m (ȋ) dvodelna minimalna ženska kopalna obleka: sončiti se v bikiniju; pozornost je vzbudil nov kroj bikinija

biljetêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od biljeter: biljeterka v kinu

bírmanka -e ž (ȋ) ženska oblika od birmanec: belo oblečene birmanke

bistroúmnica -e ž (ȗ) bistroumna ženska

bítje2 -a s (ī)

1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem
// družbeno, socialno bitje človek
2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska
3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda
4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
♦ biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog

blagájnica -e ž (ȃ)

1. zastar. blagajna: odpreti blagajnico; železna blagajnica / popotniki so stali pred blagajnico / premoženje je zapadlo državni blagajnici
2. redko ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle; blagajničarka: sprejela je funkcijo blagajnice

blagájničarka -e ž (ȃ) uslužbenka, ki vodi blagajniške posle: zdaj je blagajničarka v bifeju; zaposlena je kot blagajničarka
// ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle: društvene seje naj se udeleži tudi blagajničarka

blazíranka -e ž (ȋ) ekspr. blazirana ženska

blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í)

1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo

blaznèč

-éča -e:

blazneča ženska

bláznica -e ž (ȃ)

1. zastar. bolnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico
2. ekspr., redko zmeda, nered: pri nas je prava blaznica
3. zastar. duševno bolna ženska

blaznív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj

blebetúlja -e ž (ú) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori, zlasti ženska: stara blebetulja

bledíčnica -e ž (ȋ) ekspr. bledična ženska

blížati se -am se nedov. (ȋ)

1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo
2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer
● bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let
// navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu; dan se bliža (h) koncu; setev se bliža kraju; sezona se bliža vrhuncu
3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu; počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti; njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimi

blížati

igr., šport.

primikati igrski pripomoček k cilju:

ali naj bližam ali zbijam?

bližajóč se

-a -e:

bližajoči se jubilej

bližajoči se koraki

bližajoča se nevarnost, noč

/ jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh

blóden tudi blôden -dna -o prid. (ọ́; ó)

1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož
2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne ideje / stopiti na blodno pot
3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot; pesn. blodni mesec, veter
4. zastar. razuzdan, razvraten: blodna ženska

blódno

tudi blôdno prisl.:

oči mu blodno sijejo

blodno je pogledovala na vse strani

blondínka -e ž (ȋ) ženska, ki ima svetle lase, plavolaska: izrazita blondinka z modrimi očmi

bogatášinja -e ž (ā) zelo bogata ženska: rada bi postala bogatašinja

bogínja -e ž (í)

1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva
2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja
3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje

bogomólka -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka
♦ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa

bojárinja -e ž (ā) ženska oblika od bojar: ruska bojarinja / pripeljala sta se bojar in bojarinja

bojazljívka -e ž (ȋ) ekspr. bojazljiva ženska

bojévnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od bojevnik: pogumna bojevnica / politična bojevnica; bojevnica za pravice proletariata

bók -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ̄; ȍ ó)

1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke; meč mu je visel ob boku; ženska širokih bokov; riba s progami na bokih; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok!
// nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok
2. stranski, vzdolžni del
1. a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih
  ♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu
2. b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka
  ● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj

bolníca -e [u̯n] ž (í) bolna ženska: bolnica se hitro popravlja; pogledati k bolnici

bólničarka -e ž (ọ̑) ženska, ki poklicno streže bolnikom: izurjena bolničarka; šola za bolničarke / partizanska bolničarka

bómba -e ž (ọ̑)

1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha
2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom
3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic

bórka1 -e ž (ọ̑)

1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: borka udarne divizije
2. ženska, ki si zelo prizadeva za kaj: borka za socializem, za mir

bosopétka -e ž (ẹ̑) ekspr. bosa ženska, navadno deklica: majhna bosopetka

bótra -e ž (ọ́)

1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi: botra je nesla otroka h krstu; teta ji bo za botro; birmanska botra
// navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: botra, kaj se je pa zgodilo / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo!
● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela
2. častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo

božjástnica -e ž (ȃ) ženska, ki ima božjast: krči božjastnice

brálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki bere: knjiga je navduševala mnoge bralke / vneta bralka zgodovinskih romanov
// nekdaj ženska, ki glasno bere drugim: bila je bralka pri neki grofici

branílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) ženska oblika od branilec: branilka domovine / branilka obtoženca

braníteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od branitelj: braniteljica pravic / armada, braniteljica meja

bránjevka -e ž (á) ženska, ki prodaja na živilskem trgu: branjevka ponuja solato; kupiti pri branjevki; klepeta kakor branjevka

bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á)

1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
// vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje
2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar
// nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
● ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna milijon cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
♦ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov

bráte

ekspr.:

dobro srečo, brate

ne boš, brate!

brbljàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) brblja: brbljava ženska

brbljávka -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki govori mnogo in nepomembne stvari: stara brbljavka

brénta -e ž (ẹ̑) visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko
// slabš. debela ženska: kakšna brenta je!

brezbóžnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik

brezdómka -e ž (ọ̑) ženska brez doma: zapuščena brezdomka

brezlíčen -čna -o prid. (ī) knjiž. brezobličen: brezlična gmota; pokrajino so pokrivale brezlične megle / brezlične ostarele hiše; brezlična ženska postava / brezlična množica

brezpokójen -jna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko ki je brez pokoja, miru: brezpokojna dežela / bila je svojeglava in brezpokojna ženska

brezrokáven -vna -o prid. (ā) ki je brez rokavov: brezrokavna ženska obleka

brezsrámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh; brezsramne besede
// redko brezobziren, brezvesten, nepošten: brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznost

brezsrámno

prisl.:

brezsramno se razgaliti

brezsŕčnica -e ž (ȓ) brezsrčna ženska: kruta brezsrčnica

brezúmnica -e ž (ȗ) knjiž. brezumna ženska: zadržati brezumnico / kot nagovor kaj govoriš, brezumnica

brezvérka -e ž (ẹ̑) brezverna ženska: je brezverka

brezvéstnica -e ž (ẹ̑) ekspr. brezvestna ženska: zapeljiva brezvestnica

brežánka -e ž (ȃ)

1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke
2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke

brigadírka -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo

brinétka -e ž (ẹ̑) ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska: ena je blondinka, druga brinetka

brívka -e ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: danes me je brila brivka, ne brivec

brkáčka -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima brke: kakšna brkačka je in pleča ima kot moški

brljávka -e ž (ȃ)

1. redko brlivka: prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati
2. ekspr. ženska, ki slabo vidi

brodníca -e ž (í) ženska oblika od brodnik: brodnica ga je prepeljala čez reko

brusáčka -e ž (ȃ) ženska oblika od brusač

bújen -jna -o prid., bújnejši (ū)

1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni

bújno

prisl.:

bujno rasti

književnost se bujno razvija

bujno cvetoče češnje

bujnoláska -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima bujne lase: zagledal se je v vitko bujnolasko

búla3 -e ž (ȗ) v muslimanskem okolju, nekdaj poročena ženska: bula je snela feredžo

búndra -e ž (ȗ) nar., slabš. debela ženska: Ni bila lepa, prava bundra, a on je bil ves zateleban vanjo (F. Bevk)

búnka -e ž (ȗ)

1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu
// nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke
2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle
3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka

búrjast -a -o prid. (ú)

1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska; ekspr. burja burjasta
2. poln burje, vetroven: burjasta zima

búrjasto

prisl.:

ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto

búrkla -e ž (ȗ) ekspr. neroden človek, zlasti ženska: burkla burklasta

buržújka -e ž (ȗ) ženska oblika od buržuj

bútara -e ž (ú)

1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar
// več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let
2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev
3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara

capínka -e ž (ȋ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: kod si se potepala, capinka

céhta -e ž (ẹ̑)

1. star. slamnjača: ležati na cehti
2. ekspr., redko debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari

cezúra -e ž (ȗ)

1. lit. odmor v verzu sredi stopice, zareza: cezura v heksametru; moška ali krepka cezura za poudarjenim zlogom; ženska ali šibka cezura za nepoudarjenim zlogom; pren. ta pojav predstavlja v razvoju globoko cezuro
2. muz. kratka pavza ali vdih med izvajanjem skladbe

cigánka -e ž (ȃ) pripadnica iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: ciganka prosi po hišah; črna je kot ciganka
// slabš. ženska s ciganskim videzom ali lastnostmi: vedno tiči pri tisti ciganki / kot psovka kod si se tako dolgo potepala, ciganka

cítrarica -e ž (ȋ) ženska, ki igra na citre

cítrarka -e ž (ȋ) ženska, ki igra na citre

cmeràv -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne

cmerávo

tudi cméravo prisl.:

cmeravo govoriti

cméravka in cmerávka -e ž (ẹ́; ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: zmerom je bila cmeravka

cócktail in kóktajl in kóktejl -a [prva oblika koktajl in koktejl] m (ọ̑) mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti cocktaile; piti cocktail; čokoladni, sadni cocktail; večer s cocktaili; pren., ekspr. cocktail ritmov in popevk
// poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na cocktail; prirediti cocktail na čast gostom; neskl. pril.: cocktail obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve

cóklarica -e ž (ọ̑) ženska oblika od coklar

cóprnica -e ž (ọ̑)

1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka
2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda

cukrén -a -o prid. (ẹ̄)

1. pog. ki je iz sladkorja: torta je okrašena s cukrenimi rožami
// ki vsebuje sladkor; sladek, sladkan: zrele, cukrene fige; cukrena voda; cukreno pecivo
2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: ženska je bila vsa cukrena / cukrene besede

cukréno

prisl.:

cukreno govoriti

cúnjarica -e ž (ȗ) ženska, ki zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete: otroci so bili cunjarice zmeraj veseli

cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvə- in cve-] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas

1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča
4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je

cvetóč

-a -e:

rože, cvetoče na oknu

ženska cvetočega obraza

cvetoč travnik

cvetoča obrt

cvetoča mesta

vrnil se je cvetoč od zdravja

prim. cveteti

cvetlíčarica -e ž (ȋ) knjiž. ženska, ki prodaja cvetlice po cestah ali gostinskih lokalih: spotoma je kupil od cvetličarice šopek vrtnic

cvetličárka -e ž (á) ženska, ki goji cvetlice ali jih prodaja: to je zelo sposobna cvetličarka

čaróvnica -e ž (ọ̑)

1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice; pren. črnooka mala čarovnica
● publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev
2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name

častílka -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska, ki koga časti, občuduje: imel je dosti častilk

čaščênje -a s (é) glagolnik od častiti: ogiba se čaščenja in slave; ta ženska je vredna čaščenja; čaščenje razuma v racionalizmu; prim. češčenje

čebelárka -e [čeb in čəb] ž (á) ženska, ki goji čebele

čelístka -e ž (ȋ) muz. ženska, ki igra čelo: nastopa izvrstna čelistka

čembalístka -e ž (ȋ) muz. ženska, ki igra čembalo: iščejo čembalistko za orkester

čemérnica -e [čəm in čem] ž (ẹ̑) ekspr. čemerna ženska: kdo bo prenašal to čemernico

čistílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem; snažilka: sprejmemo vratarja in čistilko; hotelska čistilka

článica -e ž (ȃ) ženska oblika od član: članica društva, kluba, kolektiva / Jugoslavija je članica Organizacije združenih narodov

čóbast -a -o prid. (ọ́) nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast: čobasta ženska

črníkast -a -o prid. (í) ki je nekoliko črne, temne barve: črnikast dim; črnikasti oblaki; ženska črnikastega obraza; prsti so postali črnikasti / bil je suh, črnikast človek

črníkasto

prisl.:

črnikasto siva ali črnikastosiva gmota

čŕnka -e ž (ȓ)

1. ženska črne rase: afriške črnke
2. ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: črnka in plavolaska
3. redko črna žival: naša črnka pridno nese; črnka ima telička

črnoláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima črne lase: všeč so mu črnolaske

črnoobŕv -a -o prid. (ȓ r̄) knjiž. ki ima črne obrvi: črnoobrva ženska

črnúlja -e ž (ú) slabš., redko ženska, ki ima črne lase, temno polt: z neko črnuljo se je poročil

črnúška -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: okrogla mlada črnuška

čŕstev -tva -o prid. (ŕ) nar. čvrst, krepek: taka črstva ženska

čudákinja -e ž (á) čudaška ženska: imajo jo za čudakinjo, razume je pa nihče ne

čudodélka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od čudodelec: ta pianistka je prava čudodelka

čústven -a -o prid. (ȗ)

1. nanašajoč se na čustvo: slabi čustveni odnosi v družini; čustvena navezanost na starše; čustvene motnje pri otroku; čustvena napetost, otopelost, prizadetost, zanesenost / upodabljanje človekovega čustvenega življenja
2. ki ga hitro obvladajo čustva: zelo ga je pretreslo, čeprav ni bil čustven človek; vesela, zelo čustvena ženska
3. ki vsebuje, izraža čustva: pel je neko staro čustveno pesem; čustvena recitacija
♦ lit. čustvena lirika

čústveno

prisl.:

govoril je razvneto in čustveno

čustveno neuravnovešen, razgiban človek

čustveno obarvan opis

čúten1 -tna -o prid. (ū)

1. nanašajoč se na čut: čutni organ / čutni dražljaj, vtis; čutna sposobnost, zaznava / v tej pesmi je dal ideji čutno obliko; čutna narava zaznavna, izkustvena
♦ anat. čutni živec živec, ki sprejema dražljaje; čutna celica celica, ki sprejema in prenaša dražljaje; filoz. čutni svet svet, ki ga posredujejo čutila; psih. čutna prevara zaznava, ki ne ustreza dejanskemu, resničnemu stanju stvari
2. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost: čutni in čustveni svet moškega; čutna in duhovna ljubezen; sproščeno čutno življenje / to je zelo čutna ženska; čutno poželenje / čutne ustnice

čútno

prisl.:

čutno dojemljive, zaznavne stvari

čutno usmerjen človek

čuvájka -e ž (ȃ) ženska, ki poklicno kaj čuva: čuvaji in čuvajke

čuvaríca -e ž (í) ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani: čuvarica ognja v templju / babica je bila čuvarica družinskega ugleda / pri mrliču je ostala samo stara čuvarica

čuvárka -e ž (á) ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani: čuvarka ognja v templju / vneta čuvarka tradicije / nanj je pazila kot budna čuvarka

čvékast in čvêkast -a -o prid. (ẹ̑; ē) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekasta ženska / molči, čveka čvekasta

dajálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od dajalec: dajalka krvi

daktilográfka -e ž (ȃ) ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj; strojepiska: kot daktilografka je bila nenadomestljiva

dáma -e ž (á)

1. v meščanskem okolju, spoštljivo naslov za odraslo žensko: neka dama je prišla; dame so bile v dolgih večernih toaletah; mlada, stara dama; dama iz visoke družbe / kot nagovor: spoštovane dame; dame in gospodje / frizer za dame in gospode / dame volijo pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca
// dvorna dama v nekaterih državah naslov za žensko, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge
2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje: človek v življenju redko sreča pravo damo; ona je resnična dama
3. igralna karta z žensko figuro: pikova, srčna dama
4. igra s črnimi in belimi ploščicami na damovnici: igrati damo
5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh: vzeti trdnjavo z damo; vrednost dame

daroválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka

debatêrka -e ž (ȇ) ženska, ki (rada) debatira: huda debaterka

debeloglávka -e ž (ȃ) ženska oblika od debeloglavec: mačka debeloglavka

debelolíčnica -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki ima debela lica

debelorítnica -e ž (ȋ) nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: krčmarjeva žena je bila dobrodušna debeloritnica

debelúha -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: zavaljena debeluha

debelúharica -e ž (ȗ) slabš. zelo debela ženska: debeluharica se je smejala na vsa usta

debelúhinja -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: debeluhinja pri blagajni je hitro dajala listke

debelúša -e ž (ú) ekspr. debela ženska: gostilničarka je bila zgovorna debeluša pri štiridesetih letih

debelúška -e ž (ȗ) ljubk. debelušna ženska: majhna, živahna debeluška; pren., pesn. hruška debeluška

debutántka in debitántka -e [debit-] ž (ā) ženska, ki prvič javno nastopi, navadno umetnica: debutantka se je dobro vživela v svojo vlogo

déčva -e ž (ẹ̑) nar. koroško

1. dekle: vaške dečve / fant in njegova dečva
2. ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši; dirndl: križasta, živo pisana dečva

dédinja -e ž (ẹ̑) ženska, ki dobi dediščino: imenovati za dedinjo; edina dedinja hiše

defetístka -e ž (ȋ) ženska oblika od defetist: obupana defetistka

degeneríranka -e ž (ȋ) degenerirana ženska: bolna degeneriranka

dékla -e ž (ẹ́) stalno najeta ženska na kmetiji za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih: imajo deklo in hlapca; šla je (služit) za deklo k bogati hiši / kravja dekla ki skrbi za krave; velika dekla ki vodi druge dekle na kmetiji
● ekspr. bila je vsem za deklo vsem je morala streči, pomagati; star. božja dekla smrt

deklamátorka -e ž (ȃ) ženska, ki deklamira: odlična deklamatorka

deklè -éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta (ȅ ẹ́)

1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena: na vasi so se zbrali fantje in dekleta; razvila se je, zrasla je v lepo dekle; mlado, preprosto, veselo dekle; kmečko dekle; dekle, zrelo za možitev
// ekspr. neporočena ženska sploh: je še dekle; staro dekle
2. doraščajoča oseba ženskega spola: dekleta so v šoli mirnejša kot fantje
// pog. hči: mati je dekle bolj razvajala kot fanta; imajo več deklet; skrbela je za vzgojo svojih deklet
3. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta: ima dekle; predstavil je svoje dekle
4. nav. mn., pog., ekspr. ženska sploh: pri nas so v službi sama imenitna dekleta / kot nagovor kako je, dekleta
5. s prilastkom vlačuga, prostitutka: druži se z lahkimi, poceni dekleti; pocestno dekle / dekle na poziv zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv

deklína -e ž (í)

1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo
2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina
3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi
4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline

deklíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekleta ali deklice: slišal se je smeh in veseli dekliški glasovi / dekliška leta / dekliški časopis; dekliška soba; dekliška šola / dekliški priimek priimek, ki ga ima ženska po starših

deklíško

prisl.:

dekliško nežna polt

dekoratêrka -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja z dekoriranjem

délavka -e ž (ẹ́)

1. ženska, ki poklicno opravlja kako fizično delo: sprejeti v službo tri delavke; nekvalificirana delavka; tovarniška delavka; delavka udarnica
2. s prilastkom ženska, ki poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: kulturna, prosvetna delavka; socialna delavka ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom; terenska delavka
3. ženska, ki dela sploh: na vseh področjih potrebujemo mnogo pridnih delavcev in delavk / ekspr. ta pa je delavka!
4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek spolno nerazvita samica pri čebelah, mravljah: delavke in matica; čebela delavka

delegátka -e ž (ȃ) ženska, ki je izbrana in pooblaščena za zastopanje določenih interesov, odposlanka: delegatke na kongresu; zbrala se je množica delegatov in delegatk

déležnica -e ž (ẹ̑) star. ženska, ki ima delež: deležnica pri podjetju

delinkvêntka in delinkvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki stori kaznivo dejanje: mladoletna delinkventka

délo -a s (ẹ́)

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela
// trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to
2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: pritegniti koga k delu proti okupatorju; vključil se je v delo za napredek; načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino; pedagoško, politično delo; praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela; delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo
// to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo skupščine; ovirati delo šole
3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje; vsega dela ne more opraviti sam; dal mu je najtežje delo; dela vsako delo, ki mu pride pod roko; izvršiti, končati, zaključiti kako delo; nujno, važno delo; loti se tudi umazanega, zahtevnega dela; svoje delo opravlja vzorno; ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav., slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini
// to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu
4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo; kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela; literarno delo; razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane
// s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine
5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok; komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila
6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo; biti brez dela; odpustiti koga z dela; sprejeti koga na delo; honorarno, priložnostno, sezonsko delo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost
// iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini
// s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku
7. redko dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela; junaško, krvavo delo
8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela
● to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela
♦ ekon. družbeno potrebno delo povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki

delodajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od delodajalec: delodajalka ji je odpovedala službo

deložíranka -e ž (ȋ) ženska, ki je deložirana

demagóginja -e ž (ọ̑) ženska oblika od demagog

demimóndka -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, ki je izšla iz višjih družbenih slojev: demimondke in kurtizane; pariške demimondke

demokrátka -e ž (ȃ) ženska oblika od demokrat: bila je resnična, prava demokratka

démonski in demónski -a -o prid. (ẹ̑; ọ̑) nav. ekspr.

1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled
2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te žene / temno, skoraj demonsko vzdušje; sam.: v teh ljudeh je nekaj demonskega

demonstrátorka -e ž (ȃ) ženska oblika od demonstrator: demonstratorka strojnega pranja / profesorjeva demonstratorka

dentístka -e ž (ȋ) ženska oblika od dentist

denunciántka -e ž (ā) ženska, ki denuncira: bila je fašistična denunciantka

deportíranka -e ž (ȋ) ženska, ki je deportirana

desetárka -e ž (á) ženska oblika od desetar: kmalu po prihodu v partizane je dobila čin desetarke / skupino mladink je vodila prizadevna desetarka

desníčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od desničar: ker je bila izrazita desničarka, se je težko privadila delati z levo roko / v politiki je bila zmeraj desničarka

despótka -e ž (ọ̑) ženska oblika od despot: vsemogočna despotka / zabrusil ji je v obraz, da je despotka

detektívka -e ž (ȋ)

1. literarno delo iz življenja in delovanja detektivov: brati detektivke; napeta detektivka; psihološka detektivka; drama je pisana po vzorcu detektivk / filmska detektivka
2. ženska oblika od detektiv: pri zasledovanju tihotapcev si pomagajo tudi z lepimi detektivkami / privatna detektivka

déva -e ž (ẹ̑) zastar. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: iz deklice je postala lepa deva; ponosna deva; obraz mlade deve / Pred tabo klečim, izvoljena deva (S. Gregorčič) devica Marija

devétdesetlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑)

1. devetdeseta obletnica: proslaviti devetdesetletnico; devetdesetletnica obstoja gasilskega društva
2. devetdeset let stara ženska: devetdesetletnica je še zdrava in čila

devetkéla -e ž (ẹ̑) slabš. ženska, ki veliko govori o nepomembnih stvareh: žlobudrava devetkela

devíca -e ž (í)

1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica
2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic
● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembra
♦ astr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani

dezinféktorica -e ž (ẹ́) ženska, ki opravlja dezinfekcijo, razkuževalka

deželánka tudi deželjánka -e ž (ȃ) ženska, ki živi na deželi: plaha deželanka se ni dobro počutila med meščankami

dežníkarica -e [dəž] ž (ȋ) ženska oblika od dežnikar: dežnikarica je odprla še eno popravljalnico
♦ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu, Macrolepiota

dežúrna -e ž, dežúrnih (ȗ) ženska, ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: nočna dežurna je zjutraj predala delo

diakonísa -e ž (ȋ)

1. pri prvih kristjanih ženska, ki je pomagala versko poučevati ženske ter skrbeti za reveže in bolnike: stregla ji je diakonisa
2. v protestantskem okolju redovnica

diktátorica -e ž (ȃ) ženska oblika od diktator

diktátorka -e ž (ȃ) ženska oblika od diktator

diletántka -e ž (ā) ženska oblika od diletant: razstavlja slikarka diletantka / ta igralka je prava diletantka

diplomántka -e ž (ā) ženska, ki je diplomirala: diplomantka ekonomske fakultete

diplomátka -e ž (ȃ) ženska oblika od diplomat: akreditirana diplomatka / ta ženska je vražja diplomatka

diréktorica -e ž (ẹ́) ženska oblika od direktor: direktorica založbe; direktorica gimnazije ravnateljica

dirigêntka in dirigéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: dirigentka pevskega zbora

dírndl -a m (í) ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši: pisan, rožnat dirndl

diskutántka -e ž (ā) ženska, ki diskutira: diskutanti in diskutantke / je spretna diskutantka

diurnístka -e ž (ȋ) ženska oblika od diurnist: bila je diurnistka pri advokatu

divjáčka -e ž (ȃ) ženska oblika od divjaček

divjákinja -e ž (á)

1. slabš. ženska, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: prej prijazna ženska se je spremenila v divjakinjo
2. pripadnica divjega plemena

dlakocépka -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: ti si prava dlakocepka

dnévničarka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od dnevničar

dobavíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od dobavitelj

dobíti -ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ī í, ọ̑)

1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti vznemirljive novice s fronte; dosti so dobili za domačo nalogo / v kateri trgovini si to dobil kupil; pren. dobiti možnost, priložnost za kaj
2. s širokim pomenskim obsegom postati bogatejši
1. a) za kako stvar: kmetje so dobili zemljo v dar; dobiti svoj delež; za rojstni dan ni dobil ničesar; dobiti na pósodo, za doto; dobiti za denar, za gotovino, zastonj / dobiti otroka, sina / mačka je dobila mlade povrgla, skotila; po starših je dobil kmetijo podedoval
2. b) za kako lastnost: jed je dobila zaradi dodatkov prijeten okus; njegov obraz je spet dobil barvo; stvar je dobila visoko ceno; zbiralna akcija je dobila širok obseg / dobiti veselje do dela / dobiti sive lase osiveti; dobiti pogum opogumiti se
  // postati deležen
3. a) kakega stanja, navadno neprijetnega: dobiti bolezen, jetiko, vročino; dobiti kašelj, živčni napad; ob eksploziji je dobil hude opekline; pri padcu je dobil pretres možganov; dobiti prehlad prehladiti se
4. b) kakega pojava, navadno vremenskega: dobili smo dež, sneg; po dolgem času smo dobili lepo vreme
3. sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega ali storjenega: koliko si dobil za avto, delo, garanje; za hišo je dobil premalo / za to nisem dobil ničesar / samo posmeh je dobil za zvestobo
4. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: nikjer nisem mogla dobiti solate; delo zaostaja, ker ne dobimo delavcev; dobiti delo v tovarni; še ob pravem času so dobili dokumente; dobiti kredit za zidanje šole, lokacijo za gradnjo hiše; dobiti konju par; dobiti prostor v avtobusu / v zakon je dobil zdravo kmečko dekle; dobila je bogatega moža / dobiti neodvisnost, samostojnost, svobodo / žensko so dobili otrokom za varuha najeli
// najti koga, naleteti na koga: gospodarja ni dobil doma; dobila ga je mrtvega; dobil jih je v živahnem pogovoru / gob je bilo malo, vendar jih je nekaj le dobila / če pohitite, boste vlak še dobili
// z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: dobiti bitko, igro, pravdo, stavo, vojno
5. s širokim pomenskim obsegom priti do koga, biti uspešen v iskanju koga, ki se tega izogiba: kurirja je dobila sovražnikova patrulja; če te dobijo, te bodo zaprli; vlomilca so kmalu dobili; ko te dobim, boš tepen / pog.: dež me je dobil; nevihta ga je dobila v gorah; brezoseb. dobilo jih je sredi polja bili so tam, ko je začelo deževati, snežiti
6. napraviti, da kdo kam pride: trudili so se, da bi ga dobili iz ječe; dobiti smet iz očesa; ekspr. komaj so ga dobili iz postelje / dobiti koga na svojo stran; niso ga mogli dobiti v svojo družbo
// knjiž. napraviti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: če delimo dvajset s štiri, dobimo pet; žveplo, ki ga dobimo iz spojin; podatki, ki jih dobimo v analizi
7. izraža, da je kaj kje na razpolago: delavcev ni mogoče dobiti; vstopnice dobite pri blagajni; v trgovini se dobi tudi tobak / dobiš me lahko vsako popoldne
8. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: dobiti odgovor, odlikovanje, opomin, plačilo, pohvalo, pomoč, priznanje, soglasje; dobiti nagrado biti nagrajen; dobiti oceno biti ocenjen
// dobiti gol; dobiti obisk / dobiti ime Peter / dobiti dobro, prijazno besedo / dobiti klofuto, udarec; dobiti jih s palico; pog. dobil je eno okrog ušes / dobiti vtis, da so otroci nedisciplinirani; dobiti vpogled v stvar
● žarg., trg. prosim, že dobite? vam že strežejo; pog. med njimi se dobijo tudi pošteni ljudje med njimi je tudi nekaj poštenih ljudi; pog. dobiti košarico biti zavrnjen ob ponudbi za ples; biti zavrnjen sploh; ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; pog., ekspr. tu dobi vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; pog. dobiti pet let, mesecev (zapora) biti obsojen na pet let, mesecev (zapora); pog. končno je nesramnež dobil svoje bil je ostro zavrnjen, kaznovan; pog. prosim, bi lahko dobil tajnika bi lahko govoril z njim; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pazi se, če te dobim pred oči če prideš v bližino; pog. precej ga je dobil v glavo precej je vinjen; ta ženska ga je popolnoma dobila v svojo oblast popolnoma se podreja njeni volji, njenim zahtevam; pog. dobiti koga v pest, v roke ujeti in kaznovati ga; pog. v vas smo dobili vojake v našo vas so prišli vojaki; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; ekspr. če še toliko govoriš, ga ne boš dobil za stvar ga ne boš pregovoril, pridobil; pog. dobiti koga na laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; pog., ekspr. dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan; ekspr. dobiti po nosu biti deležen zbadljivega, odklonilnega ravnanja; brezoseb., pog. v rudniku ga je dobilo se je ponesrečil; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ navt. dobiti veter v jadra; rel. dobiti odvezo; šport. dobiti točko zmagati

dobíti se

pog.

sestati se, sniti se:

dobimo se pred odhodom vlaka, ob desetih

dobiti se s kom

dobívši

zastar.:

dobivši pismo od prijatelja, je takoj odpotoval

dobljèn

-êna -o:

pripraviti načrt na osnovi dobljenih podatkov

preveriti dobljene rezultate

ta denar ni po pravici dobljen

z destilacijo dobljena snov

zmaga je dobljena

●

preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno

dobítnica -e ž (ȋ) ženska oblika od dobitnik

dobrótnica -e ž (ọ̑)

1. ženska, ki izkazuje, deli komu dobrote: mati je otrokova največja dobrotnica
2. iron., redko vlačuga, prostitutka: Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice (Prežihov)

dobrožívka -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) dobro, uživaško, brezskrbno živi: dekle je prava dobroživka

docêntka in docéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od docent: docentka pravne fakultete

dojênka -e ž (é) ženska oblika od dojenec: dojenka v zibelki je jokala na ves glas

dojílja -e ž (í) ženska, ki doji tujega otroka: otroka so izročili dojilji

doktorándka -e ž (ā) ženska oblika od doktorand

dóktorica -e ž (ọ́)

1. ženska, ki ima doktorski naslov: doktorica filoloških ved
2. pog. zdravnica: bil sem pri doktorici
3. star. zdravnikova žena

dolgínka -e [u̯g] ž (ȋ) ekspr. zelo velika in suha ženska: kdo pa je tista dolginka?

dolgočásnica -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. dolgočasna ženska: oh, ta dolgočasnica!

dolgoláska -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima dolge lase: simpatična dolgolaska; pren., pesn. breza dolgolaska

dolgonóg -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge noge: fant je suh in dolgonog; dolgonoga ženska / dolgonoga žirafa
♦ zool. dolgonogi pajek pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides

dolgonós -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolg nos: dolgonos deček; ženska je bila majhna in dolgonosa

dolgonóska -e [u̯g] ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki ima dolg nos: oženil se je s tisto dolgonosko; pren., pesn. goska dolgonoska

dolgopétka -e [u̯g] ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki ima dolge noge: molči, dolgopetka suha!

dolgozób -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge zobe: mršava, dolgozoba ženska

dolínka1 -e ž (ȋ) ženska oblika od dolinec: dolinke in hribovke

dolžníca -e [u̯ž] ž (í) ženska oblika od dolžnik: dolžnice bomo morali pismeno opominjati za naročnino / hvaležna sem vam in bom vedno vaša dolžnica

domačínka -e ž (ȋ)

1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju: domačinke so jim prinašale hrano / publ. domačinke so bile v vseh disciplinah v premoči domače tekmovalke
// ženska, ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci so se ženili z domačinkami
2. knjiž., redko domača beseda: tujke so prav tako kot domačinke postale narodova lastnina

domišljávka -e ž (ȃ) domišljava ženska: ona je domišljavka; izogibali so se domišljavk

domišljív -a -o prid. (ī í)

1. knjiž. domiseln: živahna in domišljiva ženska / take ideje se porodijo le v domišljivem duhu
2. zastar. domišljav: vaše vedenje je nepremišljeno in domišljivo

domoljúbka -e ž (ȗ) knjiž. ženska, ki ljubi dom, domovino: slovenske domoljubke

donašálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj prinaša: donašalka vode

donátorica -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi

dopísnica -e ž (ȋ)

1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti: poslati dopisnico; sporočil mi je na dopisnici / oglasi se vsaj z dopisnico
2. ženska, ki (si) dopisuje: intervju naše dopisnice s predsednikom / več dopisnic ga je prosilo za fotografijo

dopisoválka -e [u̯k] ž (ȃ)

1. redko ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje; korespondentka: dopisovalka za tuje jezike
2. redko ženska, ki (si) dopisuje; dopisnica: pismo mlade dopisovalke objavljamo v celoti / prijatelji se jezijo nanjo, češ da je slaba dopisovalka

dopústnica -e ž (ȗ)

1. redko dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice
2. ženska oblika od dopustnik

doslúženka -e ž (ú) redko ženska, ki je doslužila

dostavljávka -e ž (ȃ) ženska, ki komu kaj dostavlja

dôšlica -e ž (ō) knjiž., redko ženska, ki je prišla: došlica je vljudno pozdravila

dotêči -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é)

1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje
2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje
● njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl

dožívljati -am nedov. (í)

1. v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa: to pripoveduje ženska, ki je sama doživljala grozote okupacije; marsikaj težkega je doživljal v tistih časih / doživljala je razočaranje za razočaranjem
// s čustvi dojemati: joka se ob usodah ljudi, tako jih doživlja; umetnik močno doživlja / ta pesnik doživlja družbeno problematiko bolj z razumom kot s srcem
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo (večkrat) deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: njegova dela so doživljala dobro kritiko; doživljali smo poraz za porazom; doživljati uspehe in neuspehe / njegove pesmi doživljajo preobrazbo; doživljati spremembe spreminjati se

doživljajóč

-a -e:

stal je tam, doživljajoč mogočnost prirode

emocionalno široko doživljajoč glasbenik

dožívljan

-a -o:

doživljano življenje

drágica1 -e ž (ȃ) ekspr. draga, ljubljena ženska: naša dragica je zbolela / kot nagovor pojdi z menoj, dragica / iron. motiš se, dragica

dragónar -ja m (ọ̑)

1. dragonec: oddelek dragonarjev
// ekspr. postavna, navadno tudi odločna ženska: ta ženska je pravi dragonar
2. pas na hrbtni strani oblačila, prišit samo na koncih: plašč z dragonarjem

dražljívka -e ž (ȋ) ženska oblika od dražljivec

dŕdrast -a -o prid. (ȓ) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrasta ženska

dresêrka -e ž (ȇ) ženska, ki dresira: dreserka levov

drogerístka -e ž (ȋ) ženska oblika od drogerist: seznanil se je z mlado drogeristko

drsálka -e [lk in u̯k] ž (ȃ) ženska, ki se drsa: na drsališču se je zbralo precej drsalcev in drsalk
// športnica, ki goji drsanje: še zmeraj je izvrstna drsalka; nastop mladih drsalk

družábnica -e ž (ȃ)

1. ženska, ki je s kom, da ni sam: stara gospa bi potrebovala družabnico
// ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave: v njej je imel prijetno družabnico; družabnice si izbira med najboljšimi plesalkami / grlica ji je postala ljuba družabnica
2. ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: s podjetno družabnico sta odprli modni salon
3. rel. članica Marijine družbe; družbenica: Po opravilu je Ančka med zadnjimi družabnicami zapustila cerkev (F. Finžgar)

drúžbenica -e ž (ȗ)

1. rel. članica Marijine družbe: najprej so se zvrstile v procesijo (Marijine) družbenice
2. zastar. ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave; družabnica: bila mu je zvesta družbenica na izletih

družíca -e ž (í)

1. knjiž. tovarišica, prijateljica: ves čas od materine smrti ji je bila zvesta družica; družica pri njegovih otroških igrah; družica v trpljenju in veselju; pren. pipa je bila njegova stalna družica
2. knjiž. ženska, ki živi z moškim skupno življenje: iskati, izbrati si družico; zvesta življenjska družica / zakonska družica žena
3. etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: slavnostno oblečena družica; nevesta in njene družice
// rel. dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za družice si je izbral mlajšo sestro in sestrične

družníca -e ž (í) zastar. ženska, ki je s kom, da ni sam; družabnica: šla je za družnico k bolnemu dekletu

državljánka -e ž (ȃ) ženska oblika od državljan: postala je jugoslovanska državljanka / le brez nervoze, državljanka, vse se bo uredilo

držávnica -e ž (ā) ženska oblika od državnik: med imenovanimi je bilo tudi nekaj odličnih državnic

duhóvnica -e ž (ọ́) ženska, ki opravlja bogoslužje: ponekod so bile tudi ženske duhovnice; Apolonova duhovnica

dušegréjka -e ž (ẹ̑) v ruskem okolju, nekdaj ženska jopica brez rokavov in gumbov: ženske so pletle nogavice in dušegrejke; dekle v nedeljski dušegrejki

dvájsetlétnica -e ž (ȃ-ẹ̑)

1. dvajseta obletnica: praznovanje dvajsetletnice osvoboditve / poročila se je ravno na svojo dvajsetletnico
2. dvajset let stara ženska: seznanil se je z neko dvajsetletnico

dvójnica -e ž (ọ̑)

1. ženska, ki je drugi ženski izredno podobna, zlasti po zunanjosti: to ni bila ona, pač pa njena dvojnica
// film., gled. ženska, ki nadomešča pravo igralko v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje: prizore na smučeh so posneli z dvojnico, smučarsko prvakinjo
2. vsaka od dveh ali več enakih stvari: knjižnica si je za izposojanje knjig uredila oddelek dvojnic
// lingv. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dvojnica / pogovorna dvojnica sinonim
3. etn. piščal iz enega kosa lesa z dvema cevema: pastir je piskal na dvojnico

dvomljívka -e ž (ȋ) ženska, ki dvomi: nezaupljiva dvomljivka

dvóspôlnica -e ž (ọ̑-ȏ) ekspr. ženska, ki ima lastnosti, značilnosti moškega

dvózlóžen -žna -o prid. (ọ̑-ọ̄) lingv. ki ima dva zloga: dvozložna beseda
♦ lit. dvozložna rima ženska rima

egoístka -e ž (ȋ) egoistična ženska, sebičnica: mlada egoistka

ekonomístka -e ž (ȋ) ženska oblika od ekonomist: članek znane ekonomistke

ekonómka -e ž (ọ̑) ženska oblika od ekonom: ekonomka išče zaposlitev

eksaltíran -a -o prid. (ȋ) knjiž. zanesen, navdušen, razvnet: eksaltiran ples; eksaltiran slavospev ljubezni; ljudje z eksaltirano domišljijo / eksaltirana ženska čustveno prenapeta

eksótičen -čna -o prid. (ọ́) ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les; eksotična rastlina; eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura
// ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželah

eksótično

prisl.:

eksotično učinkovati

eksotično folklorni ples

eksternístka -e ž (ȋ) ženska oblika od eksternist

ekstravagánten -tna -o prid. (ȃ) ki zelo odstopa od običajnega; nenavaden, poseben: ekstravagantni čevlji; manekenke so pokazale tudi nekaj ekstravagantnih modelov; ekstravagantno vedenje / je precej ekstravaganten; ekstravagantna ženska

ekstravagántno

prisl.:

ekstravagantno oblečen

emancipácija -e ž (á) pridobitev enakopravnega položaja: boj nerazvitih držav za ekonomsko emancipacijo; nacionalna, politična, rasna emancipacija; težnja po emancipaciji / ženska emancipacija pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; gibanje za emancipacijo žene v družbi / duhovna emancipacija

emancipíranka -e ž (ȋ) ekspr. emancipirana ženska: samozavestna emancipiranka
// ženska, ki si prizadeva za žensko emancipacijo

emancipírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) pridobiti si enakopraven položaj: gospodarsko se emancipirati / ženske so se emancipirale

emancipíran

-a -o:

emancipirana ženska

emigrántka -e ž (ā) ženska oblika od emigrant; begunka, izseljenka: ruska politična emigrantka

entuziástka -e ž (ȃ) ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bila je entuziastka in polna idej

esperantístka -e ž (ȋ) ženska, ki zna, propagira esperanto

estétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od estet

Évin -a -o prid. (ẹ̑) rel. nanašajoč se na Evo: freska prikazuje prizore iz Adamovega in Evinega življenja
● ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola

fanátičen -čna -o prid. (á) poln fanatizma; zagrizen, prenapet: fanatičen pridigar; fanatičen pristaš stranke / fanatično sovraštvo

fanátično

prisl.:

fanatično sovražiti

fanatično delaven

fanatično pobožna ženska

fantástka -e ž (ȃ) ženska oblika od fantast: bila je nepoboljšljiva fantastka

fašístka -e ž (ȋ) ženska oblika od fašist: sprevod mladih fašistk

fatálen -lna -o prid., fatálnejši (ȃ) ki ima neugoden, negativen vpliv na razvoj dogodkov; usoden, poguben: fatalna pomota; to ima lahko fatalne posledice; fatalno dejstvo / fatalne ideje / ekspr. fatalna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega
♦ med. fatalen potek bolezni
// neizbežen, neogiben: trdijo, da je vojna fatalna

favorítinja -e ž (ȋ)

1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: naša tekmovalka spada med favoritinje; favoritinje v veleslalomu
2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: kraljeva favoritinja

favorítka -e ž (ȋ)

1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke
2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka

feminístka -e ž (ȋ) v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi: postala je vneta feministka

fevdálka -e ž (ȃ) ženska oblika od fevdalec: fevdalka s številnimi gradovi

filatelístka -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja s filatelijo: je navdušena filatelistka

filológinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od filolog: klasična filologinja

finalístka -e ž (ȋ) ženska oblika od finalist 1: tekmovanje finalistk

fízioterapévtka -e ž (ȋ-ẹ̑) ženska oblika od fizioterapevt: fizioterapevtke razgibavajo bolnike v bazenu in telovadnici

fižólovka -e ž (ọ̑)

1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka
2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka
3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe

flavtístka -e ž (ȋ) ženska, ki igra flavto

flénča -e ž (ẹ̑) nar., slabš. lahkomiselna, lahkoživa ženska: postopaš in s flenčami se vlačiš

fotográfinja -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: bila je risarka in fotografinja

fotográfka -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: uveljavila se je kot modna risarka in fotografka

fótorepôrterka in fótorepórterka -e ž (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) ženska oblika od fotoreporter: novinarka in fotoreporterka

frdáman -a -o prid. (á) nižje pog. presnet, preklet: frdamana ženska, nikoli ne bo dala miru / bil je frdaman mraz hud, silovit

fŕflja -e ž (ȓ) ekspr. površna, lahkomiselna ženska, navadno mlajša: taka frflja ni za to nalogo / dekle ni navadna frflja

frfotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)

1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala
// frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala
2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram

frfotáje

:

ptiči so se frfotaje razbežali

frfotajóč

-a -e:

jata frfotajočih ptic

v vetru frfotajoča ženska krila

frfotàv -áva -o prid. (ȁ á)

1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril
2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave

frfúlja -e ž (ú) slabš. površna, lahkomiselna ženska: ni bilo večje frfulje od nje

frigíden -dna -o prid. (ȋ) med. ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja: frigidna ženska

frigídnost -i ž (ȋ) med. lastnost, značilnost frigidnega človeka: ženska frigidnost

frizêrka -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja s friziranjem: frizerka ji je naredila frizuro / ekspr. cela frizerka je

ftiziológinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od ftiziolog

funkcionárka -e ž (á) ženska, ki opravlja kako funkcijo: terenska funkcionarka

gaméta -e ž (ẹ̑) biol. spolna celica: moška, ženska gameta; združitev dveh gamet

garáčka -e ž (ȃ) redko ženska, ki gara

garderobêrka -e ž (ȇ) ženska, ki dela v garderobi: garderoberka je imela veliko dela ta večer
♦ gled. uslužbenka, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralkam pri oblačenju

gárjavka tudi gárjevka -e ž (á) ženska, ki ima garje: garjavkam so se na daleč ognili / kot psovka izgini, ti potepinka, garjavka

geodétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od geodet

geográfka -e ž (ȃ) ženska oblika od geograf

geológinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od geolog

germanístka -e ž (ȋ) ženska oblika od germanist

ginogaméta -e ž (ẹ̑) biol. ženska spolna celica

gizdalínka -e ž (ȋ) ženska oblika od gizdalin

gízdavost in gizdávost -i ž (í; á) raba peša lastnost, značilnost človeka, ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: motila jo je njegova gizdavost / rad je imel eleganco, sovražil pa je gizdavost; ženska gizdavost

glás -ú tudi -a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ)

1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje
// na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno
// zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / kot ukaz psu Glas! zalajaj
2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo
3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu
4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo
// o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo
// navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja
5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti
6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ jur. posvetovalni glas brez pravice odločanja; lingv. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku

glásbenica -e ž (ȃ) ženska, ki se ukvarja z glasbo: izredna glasbenica

glasníca -e ž (í) ženska oblika od glasník: glasnica novega življenja / umetnost kot glasnica človečanstva / vest o smrti, ki mu jo je prinesla glasnica, ga je močno zadela

glasoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki glasuje

glavána -e ž (ā) ženska oblika od glavan: taka glavana je
● preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri

glavaríca -e ž (í) ženska oblika od glavar: rade so poslušale svojo glavarico
// star. glavarjeva žena: proslave sta se udeležila glavar in glavarica

gledálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od gledalec: marsikatera gledalka je med predstavo jokala

gléštati -am nedov. (ẹ̑) nar.

1. skrbeti za kaj, negovati: gleštati konja, živino / ta ženska se zelo glešta
2. imeti, premoči: niti krajcarja ne gleštam; toliko pa še gleštamo pri hiši

glístavka tudi glistávka -e ž (í; ȃ) redko ženska, ki ima gliste

gluhonémka -e ž (ẹ̑) knjiž., redko gluhonema ženska: gluhonemke so naučili pisati in brati

glumáčka -e ž (ȃ) ženska oblika od glumač: mlada glumačka je hodila po vrvi

glúp -a -o prid. (ȗ ú) zastar. neumen, nespameten: bil je glup; glupa ženska / imela ga je za glupega filistra / glup nasmeh; glupe gosposke šege

glúpo

prisl.:

glupo vprašati

gnúsa -e ž (ū) nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus

gnúsnica -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha

góbarica -e ž (ọ̑) ženska oblika od gobar: izkušena gobarica

góbavka -e ž (ọ́)

1. gobava ženska: gobavci in gobavke
2. zool. krastača, ki živi na suhih, peščenih tleh zahodne in srednje Evrope, Bufo calamita

gobezdúlja -e ž (ú) pog., slabš. ženska, ki (rada) veliko, predrzno govori: je čisto navadna gobezdulja

godóvnica -e ž (ọ̑)

1. ženska, ki ima, praznuje god: nazdraviti godovnici
2. star. pesem, napisana za god: prebrati godovnico

godovnjákinja -e ž (á) ženska oblika od godovnjak

godrnjávka -e ž (ȃ) ženska, ki (rada) godrnja: čemerna, stara godrnjavka; sitna godrnjavka

gojênka -e ž (é) ženska oblika od gojenec: gojenka glasbene šole / samostanska gojenka / guvernanta s svojima gojenkama

gojílka -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska oblika od gojilec

goljufíca -e ž (í) ženska, ki goljufa: imeli so jo za goljufico

goljufívka -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) goljufa: niso se marale družiti z njo, ker je bila goljufivka

golobíca -e ž (í)

1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov
// ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja?
2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica
♦ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu

golobíčica -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: drobna golobičica
// ekspr. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to golobičico / kot nagovor golobičica moja, dobro spi!

golobíčka -e ž (ī) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: lepa bela golobička
// ekspr. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o tisti golobički / kot nagovor nič se ne boj, golobička moja

golorók in goloròk -óka -o prid. (ọ̑; ȍ ọ́) ki ima gole, nepokrite roke: goloroka ženska; hoditi golorok; golorok je sedel za mizo
// ekspr. ki je brez pripomočkov, neopremljen: golorok se je branil / goloroko, neoboroženo ljudstvo; prisl.: golorok so se branili

golôten -tna -o prid. (ó) zastar. gol: golotne veje / napol golotna ženska

golovrát in golovràt -áta -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gol vrat: golovrata ženska / pri hiši imajo skoraj same golovrate kokoši

gólšast -a -o [u̯š] prid. (ọ́) ki ima golšo: golšasta ženska

gólšavka -e [u̯š] ž (ọ́) ekspr. ženska, ki ima golšo

gonjáčka -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki goni, vodi živino: gonjačka je švrknila z bičem po konjih

goréčnica -e ž (ẹ̑)

1. nav. ekspr. ženska, ki je zelo prizadevna, navdušena za kaj: verska gorečnica
2. nar. zahodno lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih; pelargonija: okna so polna gorečnic

gorjánka -e ž (ā) ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: noša gorjank / slabš. v mesto je pripeljal robato gorjanko

gós -í ž (ọ̑)

1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu
♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos

gospá -é ž, daj., mest. ed. gospé, tož., or. ed. gospó; im., tož. mn. gospé, rod. mn. gospá, daj. mn. gospém, mest. mn. gospéh, or. mn. gospémi; im., tož. dv. gospé, daj., or. dv. gospéma (á ẹ́)

1. spoštljivo naslov za odraslo žensko: prijazna gospa ji je pomagala; vse gospe so bile v dolgih oblekah / kot nagovor: dober dan, gospa; želite, gospa? gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: gospa Helena; gospa doktor(ica), profesor(ica)
♦ rel. nebeška Gospa Kristusova mati
// naslov za poročeno žensko: pogovarjal se je s sosedovo gospo
2. v meščanskem okolju žena, soproga: lepe pozdrave vaši gospe; darilo za gospo
// redko delodajalka, gospodinja: naša gospa je zelo natančna
3. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje; dama: bila je prava, resnična gospa
// ženska, ki udobno živi in ji ni treba (fizično) delati: njegova žena je lahko gospa; vsaka bi bila rada gospa
4. v razredni družbi poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja: stori, kar ti ukazuje gospa; grajska gospa

gospodaríca -e ž (í) ženska oblika od gospodar: postala je gospodarica kmetije / stroga gospodarica / bila je popolna gospodarica položaja / pri tej gospodarici ji ni najboljše

gospodínja -e ž (í)

1. ženska, ki opravlja ali vodi domača, hišna dela: biti, iti za gospodinjo; kmetija ne bo mogla dolgo ostati brez gospodinje / je dobra gospodinja dobro gospodinji
2. gospodarjeva žena: prišla sta oba: gospodar in gospodinja / dobro se je poročila, na lepem posestvu je gospodinja / hišna gospodinja
3. ženska, ki daje stanovanje in oskrbo: fantje so se gospodinje zelo bali / študentovska gospodinja
4. raba peša delodajalka: veliko je morala potrpeti pri tej gospodinji

gospodínjski -a -o prid. (ȋ)

1. nanašajoč se na gospodinjstvo: ukvarja se z gospodinjskimi deli; električni gospodinjski aparati, stroji; gospodinjske potrebščine / gospodinjski servis servis, ki oskrbuje gospodinjstva z občasno pomočjo pri gospodinjskih delih; gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih
♦ šol. gospodinjski pouk učni predmet, pri katerem se poučuje opravljanje domačih, hišnih del
2. ki zna dobro gospodinjiti: je zelo skrbna in gospodinjska

gospodoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od gospodovalec

gostáčka -e ž (ȃ) v kmečkem okolju, nekdaj ženska, ki stanuje v tuji, najeti hiši: stara, revna gostačka

gostíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od gostitelj: gostiteljica je prinesla še slaščice / publ. država gostiteljica država, ki skliče, pripravi kako konferenco, kongres

gôstja -e ž (ó)

1. ženska oblika od gost: danes imamo gostjo v hiši; prijetna gostja / visoko gostjo je predsednik zadržal na kosilu / gospa je znana gostja kavarn / nastopila bo gostja iz Italije; gostje so vodile s štiri proti ena
2. redko gostačka: še zdaj se spominja stare gostje iz njihove bajte

govoríti -ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ī í)

1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim glasom, z dolenjskim naglasom; govoriti skozi nos; govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho; govori s težavo; na simpoziju je prvič govoril v angleščini; govori kot dež hitro, veliko; govori, kot bi imel žgance v ustih / otrok se uči, začenja, že zna govoriti / nemi govorijo z rokami; govoriti z znaki; pren., ekspr. govoriti z očmi, s pogledom; topovi so govorili pozno v noč
// biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: ne govori, je gluhonem / naša papiga govori
// preh. izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: igralci govorijo vloge nekoliko preglasno; predavanje je nekaj časa govoril na pamet, nekaj časa pa bral
2. izražati misli z govorjenjem: kaj govoriš? kar naprej je nekaj govorila, pa je nisem razumel; govoriti resnico; dobro veš, da tega jaz nisem govoril; ekspr. govôri, kdo te je poslal povej; govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov, brez zadrege; govoriti iz izkušnje; govoril je o svojih doživetjih; govoril je v kratkih in jedrnatih stavkih; govoriti o kom z navdušenjem, s spoštljivostjo; bistroumno, dvoumno, neumno, vsebinsko prazno, premišljeno, razumno, zmedeno govoriti; naravnost govoriti; danes drugače govoriš kot zadnjič / nič ne pomaga govoriti, treba je ukrepati / babica govori v podobah, v prilikah; on hinavsko, malo, odkrito, preveč, spretno, veliko govori / govoriti proti komu kritizirati ga; izražati nezadovoljstvo z njim; pog. govoriti čez koga opravljati, obrekovati ga; govoril bom v tvojo korist / z dajalnikom velikokrat sem ti govoril, da to ni dobro dopovedoval sem ti, prepričeval sem te; pren., ekspr. to mi govori notranji glas, vest; knjiž. o čem ti govori glasba; oči so govorile samo še strah in grozo
// z jezikovnimi sredstvi izražati misli: o tej stvari govori avtor v zadnjem delu razprave / knjiga govori odkrito o perečih problemih sedanjega časa; pesem govori o ljubezni / tako govori mehanika o gibanju / o tem bo govoril zakon; predpisi, govorijo drugače
3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki: govori šest jezikov; dobro, slabo govori slovenščino; govori slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; knjižno, pravilno govoriti
4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari: kdo bo govoril na proslavi; na zborovanju je govoril o naši gospodarski politiki; govoriti po radiu, televiziji, pred javnostjo / zvečer bo predavanje o krasu, govoril bo znan strokovnjak predaval
5. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da govori take stvari; (ljudje) govorijo, da ga bo vzela zaradi denarja; brezoseb. o njem se je govorilo, da je hudoben človek
6. dv. in mn. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: vneto so govorili o vsakdanjih stvareh; govorila sva po telefonu; tiho sta govorila med seboj; rad bi govoril s teboj; z njim se ne da govoriti; govorili smo pozno v noč / na seji so govorili o delovnih načrtih; kritično govoriti o kaki stvari / sam s seboj govori; brezoseb. o teh stvareh se javno govori in piše / v časopisih so o tem javno govorili razpravljali
// ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako
// kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti?
7. ekspr. biti s kom v normalnih odnosih: soseda spet ne govorita; ali že govoriš z njim
8. nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov; vse poteze na obrazu so govorile, da je odločen; številke jasno govorijo o naraščanju proizvodnje / vse govori proti njemu, njemu v prid; vse govori za to, da se je ponesrečil
● fant in dekle govorita že več let gojita medsebojna ljubezenska čustva; ekspr. meni ni treba tega govoriti stvar že poznam; ekspr. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; govoriti skupni jezik imeti enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv; ekspr. govorijo drug čez drugega vsevprek; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; govoril bom zate priporočil te bom, zavzel se bom zate; o industriji je tu težko govoriti industrije tu skoraj ni; ekspr. o podpori ni da bi govoril, ni vredno govoriti je zelo majhna, nepomembna; o tem se ne splača govoriti vse razpravljanje je zaman; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. o njegovem delu lahko govorimo samo v superlativih moremo ga le zelo hvaliti; govoriti s kom med štirimi očmi brez prič, zaupno; ekspr. tako se ne govori z menoj ni primerno in ne dovolim, da na tak (grob) način govoriš z menoj; ali si že govoril z njim, če te pusti si ga že vprašal; govori na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; ekspr. govoriti tjavdan, tja v tri dni brez smisla, neumnosti; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove

govorèč

-éča -e:

jezno govoreč je pogrnila mizo

nemško govoreča ženska

ušla je govoreča papiga

sam.: obrnil je svoj pogled v govorečega

govorjèn

-êna -o:

govorjena beseda ima večjo moč kakor napisana

/ v brezosebno-prislovni rabi odkrito govorjeno, fant je pošten

govórnica -e ž (ọ̑)

1. ženska oblika od govornik: bila je govornica na vseh zborovanjih; politična govornica
2. zastar. govorniški oder: stopiti na govornico

grabežljív -a -o prid. (ī í) ki si pohlepno prisvaja dobrine: je zelo grabežljiv; grabežljiva ženska / grabežljive roke so segle po plenu

grabljíca -e ž (í) ženska, ki grabi, spravlja seno: grabljice hitijo, ker se bojijo dežja; kosci in grabljice

gradíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od graditelj: graditelji in graditeljice stavbe / čebele so neutrudne graditeljice satja

gráfičarka -e ž (á) ženska oblika od grafik ali grafičar: kritika jo uvršča med najpomembnejše sodobne slikarke in grafičarke

gŕbavka -e ž (ŕ) ženska, ki ima grbo

grdúnka -e ž (ȗ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: nikar se ne druži s to grdunko / kot nagovor čisto si nas pozabila, grdunka

grehôten -tna -o (ó) pridevnik od grehota: grehotna ženska

gréšnica -e ž (ẹ́) ženska oblika od grešnik: je velika grešnica / knjiž., ekspr. po ulici so postopale lepe grešnice vlačuge, prostitutke

grivàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (dolgo, gosto) grivo: grivat lev; grivata kobila / ženska je tresla grivato glavo in kričala / pena grivatih valov

grížavka -e ž (ȋ)

1. čebela, ki ima grižo: pročelja panjev so grižavke močno onesnažile
2. redko ženska, ki ima grižo

grobárka -e ž (á) ženska oblika od grobar

gromóvnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od gromovnik: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona

guvernêrka -e ž (ȇ)

1. ženska oblika od guverner: kandidira za guvernerko
2. star. guvernerjeva žena

hajdúkinja -e ž (ū) ženska oblika od hajduk: junaške hajdukinje

háljina -e ž (ā) zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini

harfístka -e ž (ȋ) ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko

harmónikarica -e ž (ọ́) ženska, ki igra (na) harmoniko

hárpija in harpíja -e ž (á; ȋ)

1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam
2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino
♦ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya

hazenášica -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno

hčérka -e ž (ẹ̑) zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko

hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna
// knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči

hémbran -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezična

hémbrano

prisl.:

hembrano malo je tega

hémpa -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno, slabš. neumna, nespametna ženska: ne poslušaj je, saj vidiš, da je hempa

heroína -e ž (ȋ)

1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame
2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča

herójinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od heroj: uporniška herojinja

hetêra -e ž (ȇ) pri starih Grkih lahkoživa, navadno izobražena ženska: lepa in duhovita hetera / imeti hetero

hibrídka -e ž (ȋ) ženska oblika od hibrid

higiéničarka -e ž (ẹ́) ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu

hihitàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) hihita: hihitava ženska

hinávka -e ž (ȃ) hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji

histêričen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na histerijo: histeričen krik, smeh; dobiti histeričen napad; histerična reakcija / postajati histeričen; histerična ženska / ekspr. histerična gonja proti naprednim gibanjem

histêrično

prisl.:

histerično se jokati, smejati

histeríja -e ž (ȋ)

1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije
2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija
● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne

híšna -e ž (ȋ) nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: hišna pri grofici
// star. gospodinjska pomočnica, sobarica

híšnica -e ž (ȋ) ženska, ki opravlja manjša oskrbniška dela v večstanovanjski hiši: razpis za delovno mesto hišnice
// hišnikova žena: hišnik in hišnica

hitlerjánka -e ž (ȃ) ženska oblika od hitlerjanec: bila je zagrizena hitlerjanka

hláčmanka -e ž (ȃ) šalj. ženska oblika od hlačman: poglej jo hlačmanko

hláden stil. hladán hládna -o tudi -ó prid., hladnéjši (á ȃ á)

1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak; voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke
// ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se po hladnem gozdu; hladen veter; hladna senca; prijetno hladna soba / ekspr. hladen blesk zvezd; pesn.: hladni grob; širno hladno prostranstvo
// ki ima temperaturo okolice: vsak dan se umiva v hladni vodi; mleko pije kar hladno; obdelovati hladno železo / štedilnik je še hladen nezakurjen
// postreči s hladnimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; hladna večerja večerja iz hladnih jedi
2. ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje: hladen odnos do sodelavcev; hladen pogled, pozdrav, sprejem; bil je hladen do gostov; konferenca je potekala v hladnem vzdušju / po tem dogodku je postal do nje hladen
3. ki se ne da vplivati čustvom: hladen znanstvenik / hladen premislek; hladna presoja / vse je reševal s svojim hladnim razumom
// ki ne izraža čustev: hladna glasba, lepota; ima hladne oči / hladna barva neugodno delujoča
// hladna ženska; hladno občinstvo; čustveno hladen
● gledalci so ostali hladni se niso navdušili; se niso vznemirili, razburili; tuje trpljenje ga je pustilo hladnega ga ni ganilo, prizadelo; hladne barve modra, zelena, siva barva; ohraniti hladno kri obvladati se, ne razburiti se; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev
♦ fiz. hladna svetloba svetloba, ki jo oddaja hladen vir svetlobe; friz. hladna trajna ondulacija, ki se napravi s kemičnimi sredstvi; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; med. (spolno) hladna ženska ženska, ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja; meteor. hladni val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen zrak; hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; rad. hladna vaja vaja v studiu brez priključenih aparatur; teh. hladno kovanje, valjanje kovanje, valjanje brez poprejšnjega segrevanja; hladno lepilo lepilo, ki lepi brez segrevanja; voj. hladno orožje orožje, ki rani z rezilom ali s konico

hládno

tudi hladnó prisl.:

hladno odgovoriti, pozdraviti

hladno premišljeno dejanje

hladno vljuden je bil z njim

ekspr. sprejeli so ga ledeno hladno

/ v povedni rabi: danes je hladno; v sobi je prijetno hladno; nekoliko hladno mi je

hládni

-a -o sam.:

rad bi popil kaj hladnega

ekspr. pijanca so postavili na hladno s silo so ga spravili ven

spraviti mleko na hladno v hladen prostor

pog., ekspr. pazi se, da te ne bodo spravili na hladno aretirali, zaprli

hospitántka -e ž (ā) ženska oblika od hospitant

hotljív -a -o prid. (ī í) knjiž. pohoten: hotljiv človek; hotljiva ženska / hotljiv pogled

hotljívo

prisl.:

hotljivo gledati

hotljívka -e ž (ȋ) knjiž. pohotna ženska

hotníca -e ž (í) knjiž. vlačuga, prostitutka: hoditi k hotnicam; popivati s hotnicami
// redko pohotna ženska

hranílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) ženska, ki koga hrani, preživlja: mnoge matere so hranilke družin / rastline so pogosto hranilke živali

hraníteljica1 -e ž (ȋ) ženska oblika od hranitelj1: banka je hraniteljica vrednostnih papirjev

hraníteljica2 -e ž (ȋ) ženska, ki koga hrani, preživlja: hraniteljica družine / vznes. zemlja je naša hraniteljica

hránjenka -e ž (á) ženska oblika od hranjenec

hríbovka -e ž (ī) ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: žilave hribovke

hromôten -tna -o prid. (ó) nekoliko hrom: star je že in hromoten; hromotna ženska
// nar. slaboten, bolehen: zadnje čase je nekam hromoten

hudíček -čka m (ī) manjšalnica od hudič: hudiči in hudički; ima črne oči kakor hudiček
// ekspr. poreden, neugnan otrok: sosedov hudiček mu spet nagaja
// ekspr., navadno s prilastkom mlada, živahna ženska: bila je zelo nagajiv hudiček

hudičéla -e ž (ẹ̑)

1. slabš. zlobna, hudobna ženska: si jo videl, hudičelo
2. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč: Hudičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih (I. Tavčar)

hudíčevka -e ž (í)

1. ženska oblika od hudič: hudiči in hudičevke / prikazovala se mu je celo kot hudičevka
// star. čarovnica: hudičevke se zbirajo na Kleku
2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: hudičevka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava hudičevka

hudôbnica -e ž (ȏ) hudobna ženska: hudobnica mu ne da miru; hudobnica jo je pognala z doma

hudodélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hudodelce ali hudodelstvo: hudodelska ženska / hudodelska banda, druščina / hudodelski načrt, naklep; oblast je zatrla hudodelsko dejavnost / ekspr. umorila ga je hudodelska roka

hudomúšen -šna -o prid. (ū ȗ)

1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera
2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen

hudomúšno

prisl.:

hudomušno se nasmehniti, pomežikniti

hudomúšnica -e ž (ȗ)

1. hudomušna ženska: nekatere hudomušnice so mu začele nagajati
2. ekspr. hudomušna misel: njegovo govorjenje je polno hudomušnic in domislic

humanístka -e ž (ȋ) ženska oblika od humanist: izobražena ženska je in velika humanistka

idealístka -e ž (ȋ) ženska oblika od idealist: neizkušena idealistka

idiótka -e ž (ọ̑)

1. med. najhujše duševno nerazvita ženska: idioti in idiotke
2. pog., slabš. omejena, neumna ženska

igrálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od igralec:

a) postala je dobra igralka / filmska, gledališka igralka / v tej vlogi je nastopila mlada, nadarjena igralka
b) najboljša igralka ekipe se je zelo poškodovala / igralka namiznega tenisa
c) vsi igralci in igralke so se morali prijeti za roke / hazardna igralka

ìlegálka -e ž (ȉ-ȃ) ženska oblika od ilegalec: partizanke in ilegalke

ilustrátorka -e ž (ȃ) ženska, ki ilustrira: dela pri založbi kot ilustratorka; ilustratorka otroških knjig

imeníten -tna -o prid., imenítnejši (ī)

1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše
2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri: imeniten avtomobil; imenitna obleka; pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem
// ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: on je imeniten krojač / imeniten pesnik
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: napraviti imeniten načrt / imenitna misel
3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi: imeniten poklic; dobil je imenitno službo
4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki: ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof
5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten: imenitni dogodki iz njegovega življenja; imenitni slovenski pesniki; ta stvar je silno imenitna

imenítno

1. prislov od imeniten: nalogo je imenitno opravil; imenitno živeti; imenitno oblečena ženska
2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: imenitno bo, če boš dobil to službo / elipt. imenitno, da te spet vidim / kot vzklik «naši so zmagali!» »Imenitno«; sam.: to je nekaj imenitnega; delati se imenitnega

imenítnica -e ž (ȋ) ženska oblika od imenitnik

imétnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od imetnik: imetnica odlikovanja

impertinénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. predrzen, nesramen: biti impertinenten; impertinentna ženska / impertinentna laž

impertinéntno

prisl.:

gledal jo je naravnost impertinentno

individualístka -e ž (ȋ) ženska oblika od individualist: ne more se sprijazniti s tem, ker je individualistka

infernálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. peklenski, satanski: popadel ga je infernalen maščevalni bes; to je naravnost infernalna zloba / infernalno razdejanje / infernalna ženska

informátorka -e ž (ȃ) ženska, ki informira; poročevalka, obveščevalka: prijazna, razgledana informatorka; pren., knjiž. literatura je bila njegova glavna informatorka

inkarnírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. utelesiti, utelešati: v glavni osebi je avtor inkarniral junaštvo

inkarnírati se

redko

uresničiti se, uveljaviti se:

nov način zdravljenja se je inkarniral v dejavnosti posameznih zdravnikov

inkarníran

-a -o:

inkarnirani domisleki

v njem je inkarnirana nova ideja

ekspr. ta ženska je inkarnirana zloba

instrúktorica in inštrúktorica -e ž (ú) ženska oblika od instruktor

instrumentalístka tudi inštrumentalístka -e ž (ȋ) muz. ženska, ki igra na glasbilo: biti edina instrumentalistka v orkestru

inšpéktorica -e ž (ẹ́) ženska oblika od inšpektor, nadzornica: dobili so novo inšpektorico / šolska inšpektorica

inštrúktorica -e ž (ú) ženska, ki poučuje izven šole: profesor ji je nasvetoval inštruktorico za latinščino

intelektuálka -e ž (ȃ) ženska, ki opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umska delavka, razumnica: njegova žena je intelektualka

inteligêntka in inteligéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj, izobraženka: inteligentke so bile o stvari drugačnega mnenja

interesánten -tna -o prid., interesántnejši (ȃ)

1. s širokim pomenskim obsegom ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje ali pozornost, zanimiv: interesanten moški; njegova žena je zelo interesantna / interesanten obraz; interesantna glava / to je najinteresantnejši del romana; interesanten primer, problem / interesanten domislek duhovit, nenavaden
2. publ., navadno v povedni rabi, v zvezi z za od katerega se glede na kak kriterij pričakuje uspeh, korist, primeren: scenarija ne bodo realizirali, ker za to filmsko podjetje ni interesanten; ti kraji so za turizem interesantni samo zaradi prenočišč

interesántno

1. prislov od interesanten: interesantno pripovedovati; interesantno oblečena ženska
2. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: interesantno, celo tam smo naleteli na Slovenca; sam.: povej nam kaj interesantnega

interesêntka in intereséntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od interesent: interesentke naj se zglasijo na upravi podjetja

interníranka -e ž (ȋ) ženska. ki je internirana: sestanek bivših internirank

interprétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od interpret: interpretki je manjkalo notranje sile za to težavno vlogo / interpretka je težko skladbo dobro zaigrala

intrigántka -e ž (ā) nav. slabš. ženska, ki intrigira, spletkarka: nevarna intrigantka

invalídka -e ž (ȋ) ženska oblika od invalid: ima skrajšan delovni čas, ker je invalidka

inženírka -e ž (í) ženska oblika od inženir: postala je inženirka; gradbena inženirka / diplomirana inženirka agronomije, kemije

izbirálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki izbira: izbiralke so odbirale kamenje iz premoga

izbírčnica -e ž (ȋ) ekspr. izbirčna ženska: prava izbirčnica je

izbirljívka -e ž (ȋ) ekspr., redko izbirčna ženska: je velika izbirljivka

izbránka -e ž (á) ženska oblika od izbranec: bila je izbranka med desetimi / ona je tetina izbranka / knjiž. šel je na ples s svojo izbranko dekletom
♦ agr. rastlina, izbrana zaradi posebnih lastnosti za požlahtnitev rastlinske vrste

izbráti -bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é)

1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbrati ugoden čas za dopust; izbrati najboljšo možnost; izbrati si temo za referat; ekspr. slab poklic si je izbral ima poklic, ki ga v strokovnem, materialnem pogledu ne zadovoljuje
// določiti, nameniti za kaj: komisija je izbrala kandidate; izbrati tekmovalno ekipo; izbrati koga za naslednika, predsednika; njo si je izbral za ženo / izbrati pesmi za antologijo
2. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti; prebrati: izbrati fižol
// odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbrati riž / orehova jedrca bo treba še izbrati

izbrán

-a -o

1. deležnik od izbrati: izbrani kandidati; oče je bil izbran sosedovim otrokom za varuha; dobro izbran prostor; problemsko izbrana gesla slovarja
♦ zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja
2. ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste: izbrane jedi; izbrana vina / izbran okus / govoriti v izbranem jeziku / prireditev za izbran krog ljudi; izbrana družba; prisl.: izbrano se oblačiti, vesti; izbrano oblečena ženska; sam.: na sprejemu so bili samo izbrani

izdajálka -e [u̯k] ž (ȃ)

1. ženska, ki sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali ji je zaupano, z namenom škodovati komu: kaznovati, odkriti izdajalko
2. nav. ekspr. ženska, ki do kakih vrednot nima odnosa, kakršen je v navadi: izdajalka domovine, naroda

izdájati -am nedov. (ȃ)

1. sporočati nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kmalu so ugotovili, kdo izdaja; izdajati partizane, sovaščane / izdajati načrte, uradne skrivnosti
// nav. ekspr. pripovedovati, sporočati sploh: izdajal je, kar ne bi bilo treba / izdajati čustva, misli
2. biti zunanja podoba, znamenje česa: njegove besede so izdajale bistrega duha; to pohištvo izdaja dober okus / glas ga je izdajal, da je razburjen
3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi: izdajati prijatelje / izdajati domovino, narod
// nav. 3. os. prenehavati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: noge, živci ga izdajajo; vid ga izdaja / moči ga izdajajo, zato ne more opraviti vsega dela sam
4. delati, povzročati, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo: izdajati časopis, knjige / izdajati študije v tisku / izdajati gramofonske plošče
5. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet: izdajati bankovce, denar; izdajati obveznice ljudskega posojila / izdajati znamke
6. s širokim pomenskim obsegom delati, da dobi kaj uradno veljavo: izdajati odločbe, predpise, zakone / izdajati diplome, spričevala; izdajati potrdila
7. delati, da gre kaj odkod z določenim namenom: izdajati blago iz skladišča; ob teh urah se izdajajo redni obroki hrane / priporočena pisma izdajajo pri tretjem okencu
8. trošiti, porabljati: za obleko preveč izdaja

izdájati se

nav. ekspr., v zvezi z za

z besedami, ravnanjem kazati, da kdo kaj je, kar v resnici ni:

izdaja se za zdravnika

izdaja se za boljšega, kot je

ženska izdaja tega otroka za svojega

izdeloválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izdelovalec: izdelovalka oblek

izgnánka -e ž (ā) nav. ekspr. ženska, ki je izgnana: izgnanci in izgnanke

izgubljênka tudi zgubljênka -e ž (é)

1. nav. ekspr. ženska, ki se je izgubila: po nekaj dneh so izgubljenko našli / pisatelj opisuje usodo bednih izgubljenk
2. knjiž. krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena; izgubljena krogla: po gozdu švigajo izgubljenke

izhírati -am in shírati -am dov. (ȋ) postati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: bolnik je zelo izhiral; izhirati od lakote, žalosti / rastlina izhira
// ekspr. umreti: izhiral je v ječi; lani je izhiral; pren. zadruga je hitro izhirala, ker ni bilo pravega vodstva

izhíran

in shíran -a -o:

iz taborišča se je vrnil izhiran

izhirana, jetična ženska

izkoriščeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od izkoriščevalec: izkoriščevalka delavk

Slovar slovenskega knjižnega jezika