enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] 1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden 1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni. ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni] 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče ETIMOLOGIJA: ↑kruh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost] stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába] 1. neformalno, navadno slabšalno ženska 1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič. ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bíseksuálka bíseksuálke samostalnik ženskega spola [bíseksuálka] ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
ETIMOLOGIJA: ↑biseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sámohranílec sámohranílca samostalnik moškega spola [sámohraníləc sámohranílca] in [sámohraníləc sámohraníu̯ca] 1. kdor v enostarševski družini preživlja, vzgaja otroka1.1. moški, ki v enostarševski družini preživlja, vzgaja otroka
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑hranilec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bíseksuálec bíseksuálca samostalnik moškega spola [bíseksuáləc] kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca] 1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka 2.1. snov, sredstvo za čiščenje
3. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik 3.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilnik
4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik] kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑hiša
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
homoseksuálec homoseksuálca samostalnik moškega spola [homoseksuáləc] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. homosexual iz gr. homós ‛isti, enak, podoben’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
istospôlni istospôlna istospôlno pridevnik [istospôlni] 1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualni, manj formalno homo
2. kot samostalnik v obliki istospolni, istospolna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualec, homoseksualni
ETIMOLOGIJA: iz isti spol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
klékljar klékljarja samostalnik moškega spola [klékljar] ETIMOLOGIJA: ↑klekljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik] kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola [pártnerica] 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerka
2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerka
3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑partner
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pártnerka pártnerke samostalnik ženskega spola [pártnerka] 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerica
2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerica
3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerica
ETIMOLOGIJA: ↑partner
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sámozavésten sámozavéstna sámozavéstno pridevnik [sámozavéstən] 1. ki je prepričan o svojih sposobnostih, znanju, moči1.1. ki kaže, izraža tako zaupanje, prepričanje vase
ETIMOLOGIJA: ↑samozavest
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda] 1. vulgarno žensko spolovilo
2. vulgarno ničvreden, prezira vreden človek; SINONIMI: vulgarno pizdun
3. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi3.1. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec prestrašen, presenečen
FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda! ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
lézbični lézbična lézbično pridevnik [lézbični] 1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega, tj. ženskega spola
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lesbisch, glej ↑lezbijka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
samostálnik samostálnika samostalnik moškega spola [samostálnik] 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno osebek ali predmet, izraža spol, osebo, sklon in število ter označuje bitja, predmete ali pojme1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: edninski samostalnik, izglagolski samostalnik, množinski samostalnik ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. substantīvus, prvotneje ‛samostojen’, iz samostalen ‛samostojen’, ker samostalnik v stavku – v nasprotju s pridevnikom – lahko stoji sam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
špórtnica špórtnice samostalnik ženskega spola [špórtnica] ženska, ki se ukvarja s športom
ETIMOLOGIJA: ↑športnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bíseksuálni bíseksuálna bíseksuálno pridevnik [bíseksuálni] 1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
2. kot samostalnik v obliki biseksualni, biseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
čistúnka čistúnke samostalnik ženskega spola [čistúnka] 1. navadno slabšalno ženska, ki si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno puristka
2. slabšalno ženska, ki se ji pripisuje pomanjkanje zanimanja za spolnost, neizkazovanje seksualnosti
3. ekspresivno ženska, ki pretirano skrbi za čistočo, higieno
ETIMOLOGIJA: ↑čistun
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
depresívka depresívke samostalnik ženskega spola [depresíu̯ka] 1. manj formalno ženska, ki ima depresijo
2. manj formalno ženska, ki se duševno slabo počuti
ETIMOLOGIJA: univerbizirano iz depresivna ženska
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
drsálka drsálke samostalnik ženskega spola [drsáu̯ka] in [drsálka] 1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim rezilom za drsanje
2. športnica, ki se ukvarja z drsanjem2.1. ženska, ki drsa, se z drsanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
FRAZEOLOGIJA: postaviti koga na drsalke, stati na drsalkah, stopiti na drsalke ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz drsalo, v drugem iz ↑drsalec, iz ↑drsati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít] 1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
heteroseksuálni heteroseksuálna heteroseksuálno pridevnik [heteroseksuálni] 1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola; SINONIMI: manj formalno hetero, neformalno straight
2. kot samostalnik v obliki heteroseksualni, heteroseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola; SINONIMI: heteroseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. heterosexual iz novoklas. hetero.. ‛različen, raznolik, drugačen’ iz gr. héteros ‛eden izmed dveh, drugi, drugačen, različen’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
hríbovka hríbovke samostalnik ženskega spola [hríbou̯ka] 1. ženska, ki živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živela v takem kraju
3. slabšalno neuglajena, nerodna, omejena ženska
ETIMOLOGIJA: ↑hribovec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən] 1. ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
3. ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj3.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno jetičen
4. kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid
ETIMOLOGIJA: ↑invalid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
invalídka invalídke samostalnik ženskega spola [invalítka] ženska, ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki jo zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi
STALNE ZVEZE: delovna invalidka ETIMOLOGIJA: ↑invalid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma] 1. sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala1.1. kar spominja na tako pokrivalo
2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta2.1. ta del gobe kot hrana, jed
3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna. ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
polnoléten polnolétna polnolétno pridevnik [pou̯nolétən] 1. v nekaterih zvezah v obliki polnoletni ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo tisti, ki dosegajo zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in imajo zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
1.2. ekspresivno pri katerem je od začetka obstoja preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
2. kot samostalnik v obliki polnoletni, polnoletna kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti; SINONIMI: polnoletnik
ETIMOLOGIJA: iz polna leta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
rúta1 rúte samostalnik ženskega spola [rúta] 1. pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: rutica, rutka 1.1. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: rutica, rutka
1.2. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga sploh, navadno večji
STALNE ZVEZE: rumena ruta, trikotna ruta ETIMOLOGIJA: = cslov. ruta ‛obleka’, nar. hrv., srb. rȕta ‛dlaka, cunja’ < pslov. *rűta iz ↑ruvati, prvotno torej ‛odtrgan kos tkanine’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica] 1. neformalno, ekspresivno ženska, dekle 1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno baba
2. neformalno, navadno slabšalno zakonska ali zunajzakonska partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka] 1. ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem
2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilec
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
degustátorka degustátorke samostalnik ženskega spola [degustátorka] 1. strokovnjakinja, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače1.1. ženska, ki uživa hrano, pijačo v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
2. ženska, ki promovira živila, jedi, pijače s ponujanjem njihovih brezplačnih vzorcev
ETIMOLOGIJA: ↑degustator
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
dvójnica dvójnice samostalnik ženskega spola [dvójnica] 1. ženska, ki je drugi ženski zelo podobna, zlasti po videzu1.1. ženska, ki nadomešča igralko v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
1.2. lutka, figura, ki upodablja kako žensko
2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnik
3. iz jezikoslovja vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede
4. navadno v množini, iz etnologije piščal iz enega kosa lesa z dvojno cevjo
ETIMOLOGIJA: ↑dvojen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
meningítis meningítisa samostalnik moškega spola [meningítis] STALNE ZVEZE: gnojni meningitis, klopni meningitis ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
možáča možáče samostalnik ženskega spola [možáča] slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo nekatere stereotipne moške telesne, vedenjske lastnosti
ETIMOLOGIJA: ↑mož
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
péča péče samostalnik ženskega spola [péča] ženska ruta iz belega blaga, navadno z vezenino, čipkasto obrobo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. pettia ‛kos blaga, krpa, povoj’ in morda ‛ruta’ (kelt. izvora) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pŕvopristópnica pŕvopristópnice samostalnik ženskega spola [pə̀rvopristópnica] 1. ženska, ki prva osvoji vrh gore, prva prepleza plezalno smer1.1. ženska, ki prvič osvoji vrh gore
ETIMOLOGIJA: ↑prvopristopnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
zelenjádarka zelenjádarke samostalnik ženskega spola [zelenjádarka] 1. ženska, ki se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave1.1. ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici
ETIMOLOGIJA: ↑zelenjadar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
àufbíks medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični 3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bábji bábja bábje pridevnik [bábji] 1. neformalno, slabšalno ženski 1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica] 1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa
2. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica
STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kmetíca kmetíce samostalnik ženskega spola [kmetíca] 1. ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem
2. slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetavzarka
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kontracépcija kontracépcije samostalnik ženskega spola [kontracépcija] 1. preprečevanje zanositve1.1. metoda, sredstvo za preprečevanje zanositve
2. preprečevanje razmnoževanja živali ali metoda, sredstvo za tako preprečevanje
STALNE ZVEZE: mehanska kontracepcija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrazeption, angl., frc. contraception, iz ↑kontra + lat. conceptiō v pomenu ‛spočetje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
mhm1; in mh1 členek1. manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
ETIMOLOGIJA: ↑aha, izgovorjeno z zaprtimi usti, znano tudi v nem. mhm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nestŕpnica nestŕpnice samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnica] 1. ženska, ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
2. ženska, ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
òh in ôh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
smrdljívka smrdljívke samostalnik ženskega spola [smərdljíu̯ka] 1. rastlina, zlasti okrasna cvetlica, z neprijetnim vonjem
2. regratu podobna rastlina z blagim vonjem po krompirju, ki raste v listnatih gozdovih, ali njen del; primerjaj lat. Aposeris foetida
3. neužitna ali strupena goba neprijetnega vonja
4. grozdje trte izabele z večjimi temno vijoličnimi grozdi s tršim ovojem
5. večja rastlinojeda ali plenilska stenica s telesom v obliki ščita in petdelnimi tipalkami, ki se brani z izločkom neprijetnega vonja; primerjaj lat. Pentatomidae
6. slabšalno ženska, ki oddaja neprijeten vonj
7. slabšalno ženska, ki se ji pripisuje nemoralnost, ničvrednost
STALNE ZVEZE: zelena smrdljivka ETIMOLOGIJA: ↑smrdljiv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni] 1. ki je v zvezi z umetnostjo1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
balerína baleríne samostalnik ženskega spola [balerína] 1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: baletka
FRAZEOLOGIJA: kot balerina ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ballerina) iz it. ballerina ‛plesalka’, glej ↑balet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
balétka balétke samostalnik ženskega spola [balétka] 1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: balerina
FRAZEOLOGIJA: kot baletka ETIMOLOGIJA: ↑balet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
balínarka balínarke samostalnik ženskega spola [balínarka] 1. športnica, ki se ukvarja z balinanjem1.1. ženska, ki balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
doajênka doajênke in doajénka doajénke samostalnik ženskega spola [doajênka] in [doajénka] 1. najstarejša, najbolj izkušena članica skupine, zbora, zlasti diplomatskega1.1. ekspresivno ženska, ki je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugledna, spoštovana članica kake skupine, strokovnjakinja na določenem področju
ETIMOLOGIJA: ↑doajen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
folklorístka folklorístke samostalnik ženskega spola [folklorístka] 1. strokovnjakinja za folkloro1.1. ženska, ki se ukvarja z umetniško dejavnostjo, ki poustvarja prvine folklore
ETIMOLOGIJA: ↑folklorist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
fuzbalêrka fuzbalêrke samostalnik ženskega spola [fuzbalêrka] ETIMOLOGIJA: ↑fuzbaler
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
golfístka golfístke samostalnik ženskega spola [golfístka] 1. športnica, ki se ukvarja z golfom1.1. ženska, ki igra golf, se z golfom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑golfist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
hí1 in hì; in híhí medmet1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka1.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
2. navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen2.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
3. kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. hrv., srb. hȉ, rus. hi, nem. hi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
híhí in hìhì; in hí1 medmet1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka1.1. izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
2. izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen2.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
3. kot členek, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: ↑hi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
judo juda samostalnik moškega spola [júdo] in [džúdo] 1. borilni šport, pri katerem se poskuša nasprotnika s prijemi in meti vreči na hrbet, po izvoru iz Japonske
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Judo, angl. judo iz jap. jūdō, prvotno ‛nežen način, način brez orožja’, iz jū ‛nežen, mehek’ tj. ‛brez orožja’ + dō ‛pot, način’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kegljáčica kegljáčice samostalnik ženskega spola [kegljáčica] 1. športnica, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljavka 1.1. ženska, ki keglja, se s kegljanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: kegljavka
ETIMOLOGIJA: ↑kegljač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kegljávka kegljávke samostalnik ženskega spola [kegljáu̯ka] 1. športnica, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljačica 1.1. ženska, ki keglja, se s kegljanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: kegljačica
ETIMOLOGIJA: ↑kegljavec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] 2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kontraceptív kontraceptíva samostalnik moškega spola [kontraceptíu̯ kontraceptíva] sredstvo za preprečevanje zanositve
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrazeptiv, angl. contraceptive, glej ↑kontracepcija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
košárkarica košárkarice samostalnik ženskega spola [košárkarica] 1. športnica, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkašica 1.1. ženska, ki igra košarko, se s košarko ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑košarkar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nogometášica nogometášice samostalnik ženskega spola [nogometášica] 1. športnica, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: nogometašinja, neformalno fuzbalerka 1.1. ženska, ki igra nogomet, se z nogometom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: neformalno fuzbalerka
ETIMOLOGIJA: ↑nogometaš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nóna nóne samostalnik ženskega spola [nóna] 1. neformalno, primorsko babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, štajersko oma 1.1. navadno v množini, neformalno, primorsko, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: ekspresivno babica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. nonna, furl. none < poznolat. nonna ‛dojilja, vzgojiteljica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
odbójkarica odbójkarice samostalnik ženskega spola [odbójkarica] 1. športnica, ki se ukvarja z odbojko1.1. ženska, ki igra odbojko, se z odbojko ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑odbojkar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ornitológinja ornitológinje samostalnik ženskega spola [ornitológinja] 1. strokovnjakinja za ornitologijo1.1. ženska, ki zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ptičarka
ETIMOLOGIJA: ↑ornitolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo] 2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posivel
FRAZEOLOGIJA: osivela glava ETIMOLOGIJA: ↑osiveti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ôven ôvna samostalnik moškega spola [ôvən ôu̯na] 2. znamenje horoskopa med ribama in bikom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov v starem in srednjem veku
STALNE ZVEZE: hidravlični oven ETIMOLOGIJA: = stcslov. ovьnъ, hrv., srb. òvan, nar. rus. ovën < pslov. *ovьnъ = litov. ãvinas, latv. àuns, stprus. awins < ide. *h2au̯ino- ‛pripadajoč ovci’ iz ↑ovca - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
piškótek piškótka samostalnik moškega spola [piškótək] 1. navadno ekspresivno piškot, zlasti manjši
2. navadno v množini podatek o identifikaciji, nastavitvah uporabnika, ki ga spletni brskalnik shrani za nadaljnjo uporabo spletnega mesta
ETIMOLOGIJA: ↑piškot
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pízditi pízdim nedovršni glagol [pízditi] vulgarno jeziti se, razburjati se
FRAZEOLOGIJA: Kaj pizdiš! ETIMOLOGIJA: pod vplivom hrv., srb. iz ↑pizda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
plezálka plezálke samostalnik ženskega spola [plezáu̯ka] in [plezálka] 1. športnica, ki se ukvarja s plezanjem1.1. ženska, ki pleza, se s plezanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore
4. navadno v množini, manj formalno nizko oprijeto obuvalo z gumijastim podplatom za plezanje
STALNE ZVEZE: prosta plezalka ETIMOLOGIJA: ↑plezati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
púdelj púdlja tudi púdeljna samostalnik moškega spola [púdəl] 1. manj formalno vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: koder
2. manj formalno, slabšalno kdor se komu podreja, je pretirano uslužen, ponižen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pudel, okrajšano iz Pudelhund iz pudeln ‛čofotati’ + Hund ‛pes’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
rólarka rólarke samostalnik ženskega spola [rólarka] 1. športnica, ki se ukvarja z rolanjem1.1. ženska, ki rola, se z rolanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
2. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolar, roler
ETIMOLOGIJA: ↑rolar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
straight straight straight; in strêjt pridevnik [strêjt] 1. neformalno ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola; SINONIMI: heteroseksualni, manj formalno hetero
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz amer. angl. straight, prvotno ‛raven, neizkrivljen’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
tamburín tamburína samostalnik moškega spola [tamburín] bobnu podobno glasbilo z eno opno ali brez nje in z ozkim, navadno valjastim obodom, v katerega je vpetih več parov kovinskih ploščic
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tamburin iz frc. tambourin, iz tambour, kar je prevzeto iz perz. tabīr - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
tenisáčica tenisáčice samostalnik ženskega spola [tenisáčica] 1. športnica, ki se ukvarja s tenisom1.1. ženska, ki igra tenis, se s tenisom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑tenisač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka] 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka] ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna
ETIMOLOGIJA: ↑analfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost] lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
àseksuálka àseksuálke samostalnik ženskega spola [àseksuálka] ženska, ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
astmátičarka astmátičarke samostalnik ženskega spola [astmátičarka] ETIMOLOGIJA: ↑astmatik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra] 1. neformalno, slabšalno ženska, zlasti starejša
2. paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi2.1. plod te paprike kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška] 1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije1.1. vsaka od takih figur
2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna2.1. zlasti v ruskem okolju babica
3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
balónarka balónarke samostalnik ženskega spola [balónarka] ženska, ki se ukvarja z balonarstvom
ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bíkica bíkice samostalnik ženskega spola [bíkica] ženska, rojena v astrološkem znamenju bika
ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bíoenergétičarka bíoenergétičarke samostalnik ženskega spola [bíjoenergétičarka] ženska, ki se ukvarja z dopolnilnim zdravljenjem, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
ETIMOLOGIJA: ↑bioenergetik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
blógarka blógarke in blôgarka blôgarke samostalnik ženskega spola [blógarka] in [blôgarka] ženska, ki na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: blogerka
ETIMOLOGIJA: ↑blogar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
blógerka blógerke samostalnik ženskega spola [blógerka] in [blôgerka] ženska, ki na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: blogarka
ETIMOLOGIJA: ↑bloger
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bogatúnka bogatúnke samostalnik ženskega spola [bogatúnka] slabšalno ženska, ki ima, si je pridobila veliko materialnih dobrin
ETIMOLOGIJA: ↑bogatun
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
brívka brívke samostalnik ženskega spola [bríu̯ka] ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem, urejanjem brade in striženjem las
ETIMOLOGIJA: ↑briti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka] ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
čebelárka čebelárke samostalnik ženskega spola [čebelárka] in [čəbelárka] ženska, ki se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
čembalístka čembalístke samostalnik ženskega spola [čembalístka] ženska, ki igra čembalo, navadno kot poklicna glasbenica
ETIMOLOGIJA: ↑čembalist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
číšča číšče samostalnik ženskega spola [číšča] 1. izcedek, ki se iz maternice izloča nekaj tednov po porodu
3. ekspresivno proces, pri katerem se odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga nezaželeni, zlasti z vplivnih položajev; SINONIMI: čistka
STALNE ZVEZE: mesečna čišča ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
čudákinja čudákinje samostalnik ženskega spola [čudákinja] ženska, ki se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se ji to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑čudak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
debílka debílke samostalnik ženskega spola [debílka] slabšalno ženska, ki ni sposobna dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis
ETIMOLOGIJA: ↑debil
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
dežníkarica dežníkarice samostalnik ženskega spola [dežníkarica] in [dəžníkarica] 1. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik 1.1. ta goba kot hrana, jed
2. ženska, ki se ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem dežnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dežnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
disléktičarka disléktičarke samostalnik ženskega spola [disléktičarka] ženska, ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega
ETIMOLOGIJA: ↑dislektik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
doktorándka doktorándke samostalnik ženskega spola [doktorántka] 2. ženska, ki je zaključila doktorski študij; SINONIMI: doktorantka
ETIMOLOGIJA: ↑doktorand
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
doktorántka doktorántke samostalnik ženskega spola [doktorántka] 1. ženska, ki je zaključila doktorski študij; SINONIMI: doktorandka
ETIMOLOGIJA: ↑doktorant
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
dramátičarka dramátičarke samostalnik ženskega spola [dramátičarka] ženska, ki se ukvarja s pisanjem dram
ETIMOLOGIJA: ↑dramatik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
dramatúrginja dramatúrginje samostalnik ženskega spola [dramatúrginja] ženska, ki se poklicno ukvarja z dramaturgijo
ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
dresêrka dresêrke samostalnik ženskega spola [dresêrka] ženska, ki uri, vadi žival, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti, navadno za nastope
ETIMOLOGIJA: ↑dreser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
evalvátorka evalvátorke samostalnik ženskega spola [evalvátorka] ženska, ki ocenjuje, vrednoti kakovost, ustreznost česa glede na zastavljena merila, cilje
ETIMOLOGIJA: ↑evalvator
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
fagotístka fagotístke samostalnik ženskega spola [fagotístka] ženska, ki igra fagot, navadno kot poklicna glasbenica
ETIMOLOGIJA: ↑fagotist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
fílmarka fílmarke samostalnik ženskega spola [fílmarka] manj formalno ženska, ki se ukvarja s snemanjem filmov, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑filmar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
florístka florístke samostalnik ženskega spola [florístka] ženska, ki se poklicno ukvarja z vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah, zasaditvah
ETIMOLOGIJA: ↑florist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
gazéla1 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla] 1. vitek, hiter kopitar z votlimi koničastimi rogovi, rjavkastim hrbtom in belim trebuhom, ki živi v Afriki in Aziji; primerjaj lat. Gazella
2. ekspresivno vitka, visoka, privlačna ženska
3. ekspresivno hitro rastoče, uspešno podjetje
STALNE ZVEZE: skokonoga gazela, thomsonova gazela, Thomsonova gazela FRAZEOLOGIJA: teči kot gazela ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gazelle, frc. gazelle in špan. gacela iz arab. g̣azāla - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
genealóginja genealóginje samostalnik ženskega spola [genealóginja] ženska, ki se ukvarja z genealogijo; SINONIMI: rodoslovka
ETIMOLOGIJA: ↑genealog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
gin gina; in džín1 samostalnik moškega spola [džín] 1. žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zelišč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. gin, srajšano iz genever ‛nizozemski gin’, prevzeto prek niz. genever iz stfrc. genevre ‛brin’ < vulglat. *ieniperus (lat. iūniperus) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
góbarica góbarice samostalnik ženskega spola [góbarica] 1. ženska, ki se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob; SINONIMI: gobarka
2. kratkoživa mušica temne barve, ki prenaša gobje trose, njene ličinke pa se prehranjujejo z glivami; primerjaj lat. Mycetophilidae
ETIMOLOGIJA: ↑gobar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
góbarka góbarke samostalnik ženskega spola [góbarka] ženska, ki se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob; SINONIMI: gobarica
ETIMOLOGIJA: ↑gobar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
góbavka góbavke samostalnik ženskega spola [góbau̯ka] ETIMOLOGIJA: ↑gobavec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč] 1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev ETIMOLOGIJA: ↑goniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
górnica górnice in gorníca gorníce samostalnik ženskega spola [górnica] in [gorníca] ETIMOLOGIJA: ↑gornik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
grafológinja grafológinje samostalnik ženskega spola [grafológinja] 1. ženska, ki se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja
2. strokovnjakinja, ki se ukvarja s forenzičnim preiskovanjem pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
ETIMOLOGIJA: ↑grafolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
gravêrka gravêrke samostalnik ženskega spola [gravêrka] ženska, ki vrezuje črke, podobe v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: ↑graver
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
hékerka hékerke in hêkerka hêkerke samostalnik ženskega spola [hékerka] in [hêkerka] ženska, ki navadno nepooblaščeno vdira v računalniške sisteme, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja
ETIMOLOGIJA: ↑heker
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
heteroseksuálka heteroseksuálke samostalnik ženskega spola [heteroseksuálka] ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb moškega spola
ETIMOLOGIJA: ↑heteroseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
hinávka hinávke samostalnik ženskega spola [hináu̯ka] ženska, ki skriva svoje prave namene, se dela drugačno, boljšo, kot je
ETIMOLOGIJA: ↑hinavec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
híšnica híšnice samostalnik ženskega spola [híšnica] ženska, ki se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑hišnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
homofóbinja homofóbinje samostalnik ženskega spola [homofóbinja] ženska, ki ima odklonilen, sovražen, diskriminatoren odnos do homoseksualcev in homoseksualnosti; SINONIMI: homofobka
ETIMOLOGIJA: ↑homofob
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
homofóbka homofóbke samostalnik ženskega spola [homofópka] ženska, ki ima odklonilen, sovražen, diskriminatoren odnos do homoseksualcev in homoseksualnosti; SINONIMI: homofobinja
ETIMOLOGIJA: ↑homofob
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
homoseksuálka homoseksuálke samostalnik ženskega spola [homoseksuálka] ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: lezbijka
ETIMOLOGIJA: ↑homoseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
hribolázka hribolázke samostalnik ženskega spola [hriboláska] 2. profesionalna cestna kolesarka, specializirana za vožnjo v klanec
ETIMOLOGIJA: ↑hribolazec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kájtarka kájtarke samostalnik ženskega spola [kájtarka] ženska, ki se ukvarja s kajtanjem
ETIMOLOGIJA: ↑kajtar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
klékljarica klékljarice samostalnik ženskega spola [klékljarica] ETIMOLOGIJA: ↑klekljar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kleptománka kleptománke samostalnik ženskega spola [kleptománka] ženska, ki zaradi bolezenskega nagnjenja pogosto krade, zlasti manj vredne, zanjo nepotrebne stvari
ETIMOLOGIJA: ↑kleptoman
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
klobúčarka klobúčarke in klobučárka klobučárke samostalnik ženskega spola [klobúčarka] in [klobučárka] ženska, ki se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem klobukov
ETIMOLOGIJA: ↑klobučar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kmetávzarica kmetávzarice samostalnik ženskega spola [kmetáu̯zarica] slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarka, slabšalno kmetica
ETIMOLOGIJA: ↑kmetavzar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kmetávzarka kmetávzarke samostalnik ženskega spola [kmetáu̯zarka] slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetica
ETIMOLOGIJA: ↑kmetavzar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kmetoválka kmetoválke samostalnik ženskega spola [kmetováu̯ka] tudi [kmetoválka] ženska, ki se poklicno ukvarja s kmetovanjem
ETIMOLOGIJA: ↑kmetovalec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš] 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kokóška kokóške samostalnik ženskega spola [kokóška] 2. podoba, ki predstavlja kokoš
3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoš
FRAZEOLOGIJA: zlata kokoška ETIMOLOGIJA: ↑kokoš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kolédnica kolédnice samostalnik ženskega spola [kolédnica] 1. obredna pesem, ki se kot voščilo poje, igra od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
2. ženska, ki hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz koleda (glej ↑koledovati), v drugem pomenu ↑kolednik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
komediográfka komediográfke samostalnik ženskega spola [komedijográfka] ženska, ki se ukvarja s pisanjem komedij
ETIMOLOGIJA: ↑komediograf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
konjárka konjárke samostalnik ženskega spola [konjárka] ženska, ki se ukvarja z oskrbovanjem, urjenjem konj, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑konjar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
konjerêjka konjerêjke samostalnik ženskega spola [konjerêjka] ženska, ki se ukvarja z vzrejo konj, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑konjerejec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kóntrabasístka kóntrabasístke samostalnik ženskega spola [kóntrabasístka] ženska, ki igra kontrabas, navadno kot poklicna glasbenica
ETIMOLOGIJA: ↑kontrabasist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
korúznica korúznice samostalnik ženskega spola [korúznica] 1. listi in stebla koruze1.1. po žetvi preostali del koruznih stebel
2. ekspresivno ženska, ki s kom živi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi
ETIMOLOGIJA: ↑koruznik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kostánjarica kostánjarice samostalnik ženskega spola [kostánjarica] ženska, ki se ukvarja s peko in prodajo kostanja; SINONIMI: kostanjarka
ETIMOLOGIJA: ↑kostanjar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kostánjarka kostánjarke samostalnik ženskega spola [kostánjarka] ženska, ki se ukvarja s peko in prodajo kostanja; SINONIMI: kostanjarica
ETIMOLOGIJA: ↑kostanjar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza] 1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks4.1. taka priprava, navadno kot del druge
5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela. ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kozmopolítka kozmopolítke samostalnik ženskega spola [kozmopolítka] 1. ženska, ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
2. vrsta, ki je v primernih življenjskih okoljih razširjena skoraj po vsem svetu; SINONIMI: iz biologije kozmopolit
ETIMOLOGIJA: ↑kozmopolit
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
léctarka léctarke samostalnik ženskega spola [léctarka] ETIMOLOGIJA: ↑lectar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
lézbijka lézbijke samostalnik ženskega spola [lézbika] ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualka
ETIMOLOGIJA: prvotno ‛prebivalka Lezbosa’, po grškem otoku, kjer je v antiki živela pesnica Sapfo, znana po homoseksualni erotični poeziji, po zgledu nem. Lesbe, Lesbierin, angl. lesbian - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka] 1. navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša
2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus 3.1. navadno v množini ta goba kot hrana, jed
4. užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička
STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
literátinja literátinje samostalnik ženskega spola [literátinja] ženska, ki se ukvarja s pisanjem literarnih del; SINONIMI: literatka
ETIMOLOGIJA: ↑literat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
literátka literátke samostalnik ženskega spola [literátka] ženska, ki se ukvarja s pisanjem literarnih del; SINONIMI: literatinja
ETIMOLOGIJA: ↑literat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
máčica máčice samostalnik ženskega spola [máčica] 1. ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SINONIMI: ljubkovalno mačkica
2. ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; SINONIMI: ekspresivno mačkica
3. navadno v množini socvetje pri moški rastlini v obliki podolgovate dlakave kepice ali nitke3.1. navadno v množini vejica s takim socvetjem
ETIMOLOGIJA: < *mačьčica, glej ↑mačka - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
máčkica máčkice samostalnik ženskega spola [máčkica] 1. ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SINONIMI: ljubkovalno mačica
2. ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; SINONIMI: ekspresivno mačica
ETIMOLOGIJA: ↑mačka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
manikêrka manikêrke samostalnik ženskega spola [manikêrka] ženska, ki se poklicno ukvarja z manikiranjem
ETIMOLOGIJA: ↑maniker
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
markacístka markacístke samostalnik ženskega spola [markacístka] ženska, ki vzdržuje planinske poti in jih označuje z markacijami
ETIMOLOGIJA: ↑markacist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
matriarhálni matriarhálna matriarhálno pridevnik [matrijarhálni] 2. v obliki matriarhalen, ekspresivno ki ima kot ženska vodilno vlogo na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. matriarchal iz nlat. matriarchalis, glej ↑matriarhat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
míška míške samostalnik ženskega spola [míška] 1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša
2. igrača, ki predstavlja miš
3. ljubkovalno ženska ali deklica
4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš
5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa
STALNE ZVEZE: zobna miška FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko. ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
mizogín1 mizogína samostalnik moškega spola [mizogín] kdor ima odklonilen, sovražen odnos do žensk, je prepričan o njihovi manjvrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Misogyn iz gr. misogýnēs iz mīséō ‛sovražim’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
mizoginíja mizoginíje samostalnik ženskega spola [mizoginíja] odklonilen, sovražen odnos do žensk, prepričanje o njihovi manjvrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Misogynie, angl. misogyny, frc. misogynie iz gr. misogýneia iz mīséō ‛sovražim’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
mladolétnica mladolétnice samostalnik ženskega spola [mladolétnica] 1. ženska, ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
2. iz zoologije večjemu molju podobna obvodna žuželka z dvema paroma žilastih dlakavih kril; primerjaj lat. Trichoptera, Limnephilus
ETIMOLOGIJA: ↑mladoletnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
navigátorka navigátorke samostalnik ženskega spola [navigátorka] 1. ženska, ki določa položaj vozila in ga usmerja glede na predvideno smer, cilj
2. elektronska naprava ali program, aplikacija za tako določanje položaja in usmerjanje; SINONIMI: navigacija, navigator
ETIMOLOGIJA: ↑navigator
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
novelístka novelístke samostalnik ženskega spola [novelístka] ženska, ki se ukvarja s pisanjem novel
ETIMOLOGIJA: ↑novelist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
oboístka oboístke samostalnik ženskega spola [oboístka] ženska, ki igra oboo, navadno kot poklicna glasbenica
ETIMOLOGIJA: ↑oboist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
òpa medmet1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava
2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, napako2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
3. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, kaj spozna, zagleda3.1. ponazarja spoznanje, preobrat v mišljenju
4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. ȍpā < ↑hopa, deloma (kakor ngr. ópa, óp) prevzeto iz tur. hop
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
otróčnica otróčnice samostalnik ženskega spola [otróčnica] ženska prvih šest tednov po porodu
ETIMOLOGIJA: ↑otrok
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ovníca ovníce samostalnik ženskega spola [ou̯níca] ženska, rojena v astrološkem znamenju ovna
ETIMOLOGIJA: ↑oven
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
paparácinja paparácinje samostalnik ženskega spola [paparácinja] ženska, ki zasleduje znane osebnosti in jih fotografira v njihovem zasebnem življenju za objavo v medijih
ETIMOLOGIJA: ↑paparac
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pasjeljúbka pasjeljúbke samostalnik ženskega spola [pasjeljúpka] ekspresivno ženska, ki ima rada pse
ETIMOLOGIJA: ↑pasjeljubec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pesimístka pesimístke samostalnik ženskega spola [pesimístka] ženska, ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost
ETIMOLOGIJA: ↑pesimist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pésnica pésnice samostalnik ženskega spola [pésnica] 1. ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poetinja, privzdignjeno poetesa 1.1. ekspresivno pesem, pesmi te osebe
ETIMOLOGIJA: ↑pesnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pešákinja pešákinje samostalnik ženskega spola [pešákinja] ženska, ki se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: peška
ETIMOLOGIJA: ↑pešak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
péška1 péške samostalnik ženskega spola [péška] ženska, ki se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešakinja
ETIMOLOGIJA: ↑pešec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati] 1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
poetésa poetése samostalnik ženskega spola [poetésa] privzdignjeno ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: pesnica, poetinja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. poetessa, frc. poétesse, iz ↑poet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
poétinja poétinje samostalnik ženskega spola [poétinja] ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: pesnica, privzdignjeno poetesa
ETIMOLOGIJA: ↑poet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
polnolétnica polnolétnice samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnica] ženska, ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: ↑polnoletnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
poniglávka poniglávke tudi poníglavka poníglavke samostalnik ženskega spola [ponigláu̯ka] tudi [poníglau̯ka] slabšalno ženska, ki kaj prikriva, naklepa
ETIMOLOGIJA: ↑poniglav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
povzpétnica povzpétnice samostalnik ženskega spola [poʍspétnica] ekspresivno ženska, ki si prizadeva napredovati z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugih
ETIMOLOGIJA: ↑povzpetnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pozavnístka pozavnístke samostalnik ženskega spola [pozau̯nístka] ženska, ki igra pozavno, navadno kot poklicna glasbenica
ETIMOLOGIJA: ↑pozavnist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
prúčka prúčke samostalnik ženskega spola [prúčka] 1. majhen, nizek, navadno lesen kos pohištva za sedenje, kot opora za noge, pripomoček za vzpenjanje
2. stolu podoben, navadno plastičen ali lesen pripomoček podkvaste oblike za rojevanje
ETIMOLOGIJA: iz pruka ‛cerkvena klop’, prevzeto iz bav. srvnem. prucke, srvnem. brucke, brücke v pomenu ‛privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk pri peči’, prvotno ‛most’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
prvésnica prvésnice samostalnik ženskega spola [pərvésnica] 1. iz medicine ženska, ki prvič rodi
2. iz veterine samica, ki prvič skoti
ETIMOLOGIJA: ↑prvi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
psíca psíce samostalnik ženskega spola [psíca] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se ji to pripisuje
3. kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje žensko, tako da ji pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi
ETIMOLOGIJA: ↑pes
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ptíčarka ptíčarke samostalnik ženskega spola [ptíčarka] 2. ženska, ki zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ornitologinja
STALNE ZVEZE: nemška kratkodlaka ptičarka ETIMOLOGIJA: ↑ptičar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
purístka purístke samostalnik ženskega spola [purístka] navadno slabšalno ženska, ki si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno čistunka
ETIMOLOGIJA: ↑purist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
refléksoterapévtka refléksoterapévtke samostalnik ženskega spola [refléksoterapéu̯tka] ženska, ki se ukvarja z refleksoterapijo, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑refleksoterapevt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
rodoslôvka rodoslôvke samostalnik ženskega spola [rodoslôu̯ka] ETIMOLOGIJA: ↑rodoslovec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
romanopíska romanopíske samostalnik ženskega spola [romanopíska] ženska, ki se ukvarja s pisanjem romanov
ETIMOLOGIJA: ↑romanopisec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sadístka sadístke samostalnik ženskega spola [sadístka] ženska, ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
ETIMOLOGIJA: ↑sadist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sámohranílka sámohranílke samostalnik ženskega spola [sámohranílka] in [sámohraníu̯ka] ženska, ki v enostarševski družini preživlja, vzgaja otroka
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑hranilka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
satíričarka satíričarke samostalnik ženskega spola [satíričarka] ženska, ki se ukvarja s pisanjem satir
ETIMOLOGIJA: ↑satirik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sirárka sirárke samostalnik ženskega spola [sirárka] ženska, ki se ukvarja z izdelovanjem sira, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑sirar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
stêklopihálka stêklopihálke samostalnik ženskega spola [stêklopiháu̯ka] tudi [stêklopihálka] ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem steklenih izdelkov z vpihovanjem zraka v stekleno maso
ETIMOLOGIJA: ↑steklopihalec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
strojepíska strojepíske samostalnik ženskega spola [strojepíska] ženska, ki se poklicno ukvarja s stenografskim zapisovanjem, urejanjem besedil z računalnikom, pisalnim strojem
ETIMOLOGIJA: iz strojepis iz ↑stroj + ↑pisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
strugárka strugárke samostalnik ženskega spola [strugárka] ženska, ki se ukvarja s struženjem, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑strugar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
strupenjáča strupenjáče samostalnik ženskega spola [strupenjáča] 3. slabšalno ženska, ki je zlobna, škodljiva ali se ji to pripisuje
4. ekspresivno motorno kolo, avtomobil z izrazito dobrimi, zaželenimi lastnostmi, zlasti zmogljivostjo, okretnostjo
ETIMOLOGIJA: ↑strupen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
šahístka šahístke samostalnik ženskega spola [šahístka] ETIMOLOGIJA: ↑šahist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
šansonjêrka šansonjêrke samostalnik ženskega spola [šansonjêrka] ženska, ki izvaja šansone
ETIMOLOGIJA: ↑šansonjer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
šofêrka šofêrke samostalnik ženskega spola [šofêrka] manj formalno ženska, ki upravlja cestno motorno vozilo, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑šofer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
šója šóje samostalnik ženskega spola [šója] 1. ptica pevka z rjavkastim telesom, črno-belimi perutmi in repom ter s svetlo modrimi in črnimi progami na delu peruti; primerjaj lat. Garrulus glandarius
2. slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo negativne lastnosti, zlasti zoprnost, glasnost
ETIMOLOGIJA: = rus. soja < pslov. *soja, morda iz ide. *sk'oi̯ii̯ah2 iz korena *sk'ei̯- ‛svetiti se, lesketati se’ po modrih perescih na krilih - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
talêntka talêntke samostalnik ženskega spola [talêntka] ženska, ki ima prirojeno sposobnost, da kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: ↑talent
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
têtica têtice samostalnik ženskega spola [têtica] 1. ljubkovalno mamina ali očetova sestra; SINONIMI: ljubkovalno tetka
2. ekspresivno ženska, navadno neznana, starejša; SINONIMI: ekspresivno tetka
ETIMOLOGIJA: ↑teta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
têtka têtke samostalnik ženskega spola [têtka] 1. ljubkovalno mamina ali očetova sestra; SINONIMI: ljubkovalno tetica
2. ekspresivno ženska, navadno neznana, starejša
FRAZEOLOGIJA: tetka jesen ETIMOLOGIJA: ↑teta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
tránsseksuálka tránsseksuálke samostalnik ženskega spola [tráns̄eksuálka] ženska, katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu
ETIMOLOGIJA: ↑transseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
vážička vážičke samostalnik ženskega spola [vážička] manj formalno ženska, ki se (rada) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: ↑važič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
vegánka vegánke samostalnik ženskega spola [vegánka] ženska, ki ne je hrane živalskega izvora in zavrača vsakršno izkoriščanje živali
ETIMOLOGIJA: ↑vegan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
vèlemójstrica vèlemójstrice samostalnik ženskega spola [vèlemójstrica] 1. najvišji naziv, ki ga šahistki podeli mednarodna šahovska organizacija1.1. šahistka s tem nazivom
2. ekspresivno ženska, ki je v čem zelo dobra, najboljša
ETIMOLOGIJA: ↑velemojster
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
vnašálka vnašálke samostalnik ženskega spola [wnašáu̯ka] in [wnašálka] 1. ženska, ki kaj vnaša, navadno podatke
2. tipka na tipkovnici za potrditev ukaza, izbire ali za vnos, dodajanje nove vrstice v besedilo
ETIMOLOGIJA: ↑vnašalec, v drugem pomenu poenobesedeno iz vnašalna tipka, glej ↑vnašati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
volkodlákinja volkodlákinje samostalnik ženskega spola [vou̯kodlákinja] bajeslovno bitje ženskega spola, ki je podnevi ženska, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
ETIMOLOGIJA: ↑volkodlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
volúharka volúharke samostalnik ženskega spola [volúharka] slabšalno ženska, ki zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje
ETIMOLOGIJA: ↑voluhar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti] 1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.