blížati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
boléhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
hčíhčéresamostalnik ženskega spolaženska oseba v razmerju do svojih staršev
razmerje med matično izhodiščno enoto in iz nje novonastalo enoto
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
hreščáti -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi
Vrane /prav oglušujoče/ hreščijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
krásti se krádem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj brez dovoljenja, pritajeno hoditi iz/z/s česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / ri/na/v/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kod / kje
/Tiho/ se (jim) je kradel za hrbet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
láheklahák -hka -opridevniknetežak, droben
- kaj/kdo biti lahek/lažji kot kaj/kdo
navadno s prilastkom nezahteven, nezapleten, preprost
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - lažji od
- , lahek/lažji za
- , najlažji med
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
lovíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
mátimáteresamostalnik ženskega spolatudi v prenesenem pomenu ženska oseba v razmerju do svojega otroka
stanovski, poklicni položaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
molčáti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj ne govoriti, ne izražati svojega mnenja
(V sobi) so molčali /kot okameneli/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
omréžiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj obdati, ograditi kaj z mrežo
Omrežili so okna.
2.
čustvenostno kdo/kaj zvijačno pridobiti koga/kaj
Ta ženska je že marsikoga omrežila.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kaj pridobiti koga s čim
Knjiga ga je omrežila z novimi idejami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
pôlsêstra-esamostalnik ženskega spolaženska oseba z enim skupnim staršem glede na razmerje s sorojenci
- polsestra koga
- , polsestra iz česa, od kod
- , polsestra po kom/čem, kako
kaj lastnostno sorodnega, podobnega
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prijéten-tna -opridevnikugoden
- kaj biti prijeten za koga/kaj
- , kaj biti prijeten na kaj/kako
všečen
- kdo/kaj biti prijeten za kaj/koga
- , kdo/kaj biti prijeten na kaj/kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
sêstra-esamostalnik ženskega spolaženska oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
- sestra koga
- , sestra kdo/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
tovarišíca-esamostalnik ženskega spolaženska v prijateljskem razmerju do druge osebe
- tovarišica za kaj
- , tovarišica v čem, kje, kdaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzdržáti -ím
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.
4.
kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.
5.
kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.
7.
kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
zanimív-a -opridevnikvreden ogleda
- kaj biti zanimivo za koga/kaj
- , kaj biti zanimivo zaradi česa/koga
- , kaj biti bolj zanimivo od česa/koga
ugoden, ustrezen
- kdo/kaj biti zanimiv za koga/kaj
- , kdo/kaj biti zanimiv zaradi česa/koga
- , kaj/kdo biti bolj zanimivo od česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
zdržáti -ím
tudi izdržáti -ím
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prenesti kaj / koliko česa / koliko
Človek zdrži več, kot misli.
2.
kdo/kaj prenesti kaj / koliko česa
Zdržali so napad močnejšega sovražnika.
3.
kdo/kaj kljub neugodnim okoliščinam ostati v/pri/pod kom/čim / kje
Pod vodo je zdržal eno minuto.
4.
navadno z nikalnico kdo/kaj biti, ostati dalj časa v težjem, neprijetnem položaju pri/ob kom / kje / do kdaj
Pri/Ob njem ne zdrži nobena ženska.
5.
navadno z nikalnico kdo/kaj imeti sposobnost biti brez koga/česa / koliko česa
Ne zdrži brez cigaret in pijače.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober koliko
Kruh je zdržal ves teden.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
žêna-esamostalnik ženskega spolaodrasel človek ženskega spola glede na izvor in položaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
žénska-esamostalnik ženskega spolačlovek ženskega spola v dozoreli dobi
- ženska česa
- , ženska v/na čem, kje, kdaj
- , ženska po čem, kdaj
ženska glede na izvor, poreklo
nosilka glede na položaj, vlogo, poklic
- ženska v/na čem, kje
- , ženska s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.