žiher prisl. lahko:
ſledni shiher ſvoj koſs Kruha ijszhe Kir more, sakaj tedaj njemu prepovedash ǀ satorai jest shiher bom rekal de en hudobni kershenik nej bulshi kakor en Ajd ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo ǀ Satorai shihar ſmem rezhi, de ta Sacrament je en tak velik zhudesh ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ shiger moresh rezhi primer.> ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj biti glave/lebna žiher nedov. biti gotov za svoje življenje:
David je bil bogaboyezh, inu vener nej bil glave shiher pred Krajlom ſaulam ǀ nej bil shiher ſvojga lebna ǀ veni puszhavi, kir je bilu veliku ſverine, taku de nej bil shihar ſvojga lebna ǀ nej ſhiher ſvojga lebna cilu taiſti kateri tebe lubi ← srvnem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’ < stvnem. sihhur(i) ← lat. sēcūrus ‛varen, brezskrben, miren’; → ziher
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
zažihrati dov. zavarovati:
koku bi mogal ſvojo hisho sashihrat nedol. (IV, 251) → žiher
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ziher prisl. lahko:
druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ takrat ſiher boſte sapejli ǀ aku bom letu doſegil, ſiher bom rekal ǀ Taku sihar S. Varih, inu Pomozhnik naſh je je mogal rezhi Pisava, ki kaže na vzglasni z-, se v korpusu pojavi le 6-krat, zato ni izključeno, da so to tiskarske napake namesto → žiher, na kar kaže 160 zapisov. Če je nastavek vendarle upravičen, je to mlajša izposojenka iz nem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
žihrn -rna prid. varen:
primer.> nihdar bulſhiga, inu shiharniſhiga rod. ed. s mesta ſe nenajde, Kakor ſo taiste S. rokè polne nebeſhke slatkusti (I/2, 125) → žiher
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.