1. z vadenjem, urjenjem delati, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti
1.1.ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem delati, da kdo postane vodljiv, ubogljiv
2. iz gastronomije dajati živilu, jedi želeno obliko, zlasti za okrasitev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.dressieren iz frc.dresser v pomenu ‛vaditi, uriti, dresirati’ in ‛oblikovati jed’ < vulglat.dirēctiāre‛urejati, usmerjati’, iz lat.dīrēctus‛naravnan, usmerjen’ - več ...
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
dresúra dresúresamostalnik ženskega spola[dresúra]
1. vadenje, urjenje živali, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi določene spretnosti
1.1.ekspresivno vztrajno, načrtno vzgajanje, oblikovanje koga, da postane vodljiv, ubogljiv
2. manj formalno disciplina športnega jahanja, pri katerem jahač usmerja gibanje konja, da ta izvaja različne like in hode; SINONIMI: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Dressur iz frc.dressure; glej ↑dresirati
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
mijávkati mijávkamnedovršni glagol[mijáu̯kati]
1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
1.1.ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
túna túnesamostalnik ženskega spola[túna]
1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat.Thunnus; SINONIMI: tun
1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: tun, tunina
STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv.tȕna in) lat.thunnus, thynnus iz gr.thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr.tannīn‛velika vodna žival, morski pes’ in arab.tinnīn‛velika riba’ - več ...
číst čísta čístopridevnik[číst čísta čísto]
1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat.Erinaceinae
2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat.Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologijemorski ježek
3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež FRAZEOLOGIJA: jebati ježa ETIMOLOGIJA: = cslov.ježь, hrv., srb.jȇž, rus.ëž, slovaš.jež < pslov.*ježь = litov.ežỹs, ẽžis, latv.ezis, frig.ézis < ide.*h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem.igil, nem.Igel, gr.ekhĩnos in arm.ozni, verjetno iz ide.*h1eg'hi-‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
1. snežna gmota, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol
1. snežna gmota, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol
1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
tún túnasamostalnik moškega spola[tún]
1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat.Thunnus; SINONIMI: tuna
1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: tuna, tunina
3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.allergicus, glej ↑alergija
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
1.1. več dlak, dlake
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
. vnetje nosne sluznice z močnim vodenim izcedkom
cŕkniti cŕknemdovršni glagol[cə̀rkniti]
1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnokrepniti, slabšalnoškripniti
1.1.neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnokrepniti, slabšalnoškripniti
2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnokrepniti, ekspresivnoškripniti
2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat.Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologijemorski ježek
2. navadno slabšalno ki je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
3. navadno slabšalno ki je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljiv, zastarel
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivnokonjič, manj formalno, ekspresivnokonjiček
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv.jȁstōg iz neke roman. predloge < lat.astacus, to iz gr.astakós, ostakós < ide.*h2osth2n̥kó-‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ...
plezálka plezálkesamostalnik ženskega spola[plezáu̯ka]in[plezálka]
STALNE ZVEZE: veliki robec ETIMOLOGIJA: = hrv.rúbac < *rǫbьcь iz pslov.*rǫbъ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv.rȗblje‛perilo’, rus.rubáška‛srajca’
alpáka1 alpákesamostalnik ženskega spola[alpáka]
1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat.Vicugna pacos
1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Alpaka in) špan.alpaca iz kečuan.(al)paco iz paco‛(rdeče)rjav’
večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove
večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove
večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove
večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove
dinozáver dinozávrasamostalnik moškega spola[dinozávər]
1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat.Dinosauria; SINONIMI: zaver
2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Dinosaurus, angl.dinosaur, frc.dinosaure) iz nlat.dinosaurus iz gr.deinós‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + ↑zaver
góba góbesamostalnik ženskega spola[góba]
1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
hídra hídresamostalnik ženskega spola[hídra]
1. grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo
2. iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat.Chlorohydra viridissima
3. ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Hydra in) lat.hydra iz gr.hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr‛voda’
íbis íbisasamostalnik moškega spola[íbis]
1. iz zoologije ptica z dolgimi nogami, upognjenim vratom in dolgim tankim kljunom, ki živi v gozdovih in močvirjih; primerjaj lat.Threskiornithinae
2. močvirska ptica z belim perjem, golo črno glavo in dolgim črnim kljunom, ki živi v Afriki; primerjaj lat.Threskiornis aethiopica; SINONIMI: iz zoologijesveti ibis
STALNE ZVEZE: sveti ibis ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Ibis in lat.ībis ter gr.ĩbis iz egip.
kosmatínec kosmatíncasamostalnik moškega spola[kosmatínəc]
podgána podgánesamostalnik ženskega spola[podgána]
1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat.Rattus
2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasec, neformalno, slabšalnoprasica, slabšalnoprašič, slabšalnopujs
3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom
podlásica podlásicesamostalnik ženskega spola[podlásica]
1. manjša zver z dolgim vitkim trupom, s temnejšo dlako po hrbtu in belkasto po trebuhu; primerjaj lat.Mustela
2. slabšalno kdor je zvit, premeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mala podlasica, velika podlasica ETIMOLOGIJA: = star.hrv.podlasica, sorodno cslov.lasica, hrv., srb.lȁsica, rus.lásica, češ.lasice, tudi star.sloven.lasica < pslov.*lasica, nejasnega izvora - več ...
pridévnik pridévnikasamostalnik moškega spola[pridéu̯nik]
1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino
1.1.iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik ETIMOLOGIJA: po zgledu lat.(nomen) adiectīvum‛pridevnik’ (iz adicere‛pridevati, dajati zraven’, iz lat.ad‛pri, k’+ iacere‛vreči’) iz pridevati‛dajati zraven, dodajati’ iz ↑devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it.branzìn, iz nar.it.branzo‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr.bránkhia‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...
cípelj cípljasamostalnik moškega spola[cípəl]
1. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat.Mugil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv.cȉpal, roman. jezikov in lat.cephalus iz gr.képhalos iz kephalḗ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...
čistôča čistôčesamostalnik ženskega spola[čistôča]
1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv.gȉrica in dalmat. roman. iz lat.gerrēs, girrēs‛vrsta manjše in malo cenjene morske ribe’ - več ...
glavóč glavóčasamostalnik moškega spola[glavóč]
1. iz zoologije manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat.Cottidae,Gobiidae; SINONIMI: glavač
1. sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat.Engraulis encrasicholus; SINONIMI: sardon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov.jesetrъ, češ.jeseter < pslov.*jesetrъ < ide.*h2ak'etro-, iz *h2ak'-‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...
kmetíja kmetíjesamostalnik ženskega spola[kmetíja]
zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat.Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologijenavadni krap
STALNE ZVEZE: navadni krap FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv.krȁp, strus.koropъ, češ.kapr < pslov.*korpъ, v zvezi s stvnem.karp(f)o, nem.Karpfen, nejasnega izvora - več ...
línj línjasamostalnik moškega spola[lín]
1. iz zoologije večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami, majhnimi izrastki ob ustnih kotičkih in plavutmi z zaokroženimi robovi; primerjaj lat.Tinca tinca
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.lȉnj, lȋnj, rus.línь, češ.líň < pslov.*lin'ь, tako kot latv.lĩnis, litov.lýnas, stprus.lins, gr.lineús‛spolzka riba, babica’, ags.slīw, stvnem.slīo, nem.Schleie‛linj’ iz ide.*(s)lei̯-‛sluzast, lepljiv, zdrizast’ - več ...
lokárda lokárdesamostalnik ženskega spola[lokárda]
1. večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat.Scomber japonicus; SINONIMI: iz zoologijeplavica
ETIMOLOGIJA: iz gačiti‛polniti kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali’, iz gatiti < pslov.*gatiti‛mašiti, zapolnjevati’, iz *gatъ, *gatь‛jez’ < ‛prehod čez vodo’ < ‛hoja, korakanje’ - več ...
oráda orádesamostalnik ženskega spola[oráda]
1. večja morska riba z zelenkasto srebrnim telesom, zaobljeno glavo in črno pego na škržnem poklopcu; primerjaj lat.Sparus aurata
2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalnobarakuda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Piranha, angl.piranha in port.piranha iz tup.piraya, prvotno ‛škarje’ - več ...
piránja piránje; inpiranha; tudipirájasamostalnik ženskega spola[piránja]
1. manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat.Serrasalminae
2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalnobarakuda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv.čak.rarȍg, sorodno s štok. ràrog = ukr.rárig, polj.raróg, raroh‛vrsta sokola, lunj’ < pslov.*rarogъ iz *rarъ‛krik, šum’ iz ide. onomatopeje *rē̆i̯-, prvotno se morda nanaša na ptiča, ali pa je hrv.rarog neposredno iz *rarъ‛krik, šum’ - več ...
sadíst sadístasamostalnik moškega spola[sadíst]
kdor doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.sardella, iz sarda < lat.sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...
sardón sardónasamostalnik moškega spola[sardón]
1. sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat.Engraulis encrasicholus; SINONIMI: inčun
1.1.navadno v množini ta žival kot hrana, jed; SINONIMI: inčun
ETIMOLOGIJA: = nar.hrv.sulac, kot stcslov.sulěj‛boljši, močnejši’, cslov.suliti sę‛bahati se’ iz pslov.*sulъ‛velik’ < ide.*k'ou̯H-lo-‛napihnjen, nabrekel’, tako kot stind.śū́ra-‛junak’, śváyati‛nabrekati, postajati močan’, śótha-‛nabuhlost, nabreklina’ - več ...
ščúka ščúkesamostalnik ženskega spola[ščúka]
1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat.Esox
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.štȕka, rus.ščúka, češ.štika < pslov.*ščuka, verjetno iz *ščukati‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide.*skeu̯h2-‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind.skáuti‛brska, beza, moti’ - več ...
škàmp škámpasamostalnik moškega spola[škàmp]
1. večji morski rak oranžne barve s podolgovatim telesom; primerjaj lat.Nephrops norvegicus
2. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat.Gadus morhua; SINONIMI: polenovka
1. mitološko bitje z levjim trupom in orlovo glavo ter perutmi
2. pes s srednje dolgo resasto dlako, neizrazitim čelom in povešenimi ali privihanimi uhlji
STALNE ZVEZE: bruseljski grifon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Griffon, angl. gryphon, griffon in) frc.griffon iz stfrc.grif, prevzeto iz lat.grȳphus, iz grȳps, prevzeto iz gr.grýps
hermafrodít hermafrodítasamostalnik moškega spola[hermafrodít]
1. komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: androgin
3. ekspresivno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: slabšalnohibrid
3.1.ekspresivno kar ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si lastnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Hermaphrodit, frc.hermaphrodite in nlat.hermaphroditus iz gr.hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...
hibríd hibrídasamostalnik moškega spola[hibrít hibrída]
1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja
4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivnohermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Hybride in lat.hybrida‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr.hýbris‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni
kaméleon kaméleonainkameleón kameleónasamostalnik moškega spola[kaméleọn]in[kameleón]
1. kuščar z velikimi vrtljivimi očmi in dolgim iztegljivim jezikom za lov na žuželke, ki lahko spreminja barvo kože, da se zliva z okolico; primerjaj lat.Chamaeleonidae
2. ekspresivno žival, ki lahko spreminja barvo, da se zliva z okolico
3. ekspresivno kdor pri opravljanju nalog ali doseganju ciljev hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja
FRAZEOLOGIJA: spreminjati barve kot kameleon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Chamäleon in lat.chamaeleōn iz gr.khamailéōn iz khamaí‛na zemlji, na tleh’ + léōn‛lev’, prvotno torej ‛pritlikav lev’ - več ...
karcinóm karcinómasamostalnik moškega spola[karcinóm]
iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
konjedêrec konjedêrcatudikonjedérec konjedércasamostalnik moškega spola[konjedêrəc]tudi[konjedérəc]
1. kdor se ukvarja z odvozom, odstranjevanjem bolnih, neželenih živali, zlasti psov
1.1.nekdaj kdor se poklicno ukvarja z odvozom, odstranjevanjem živalskih trupel
2. slabšalno kdor s kom ravna slabo, neprimerno, ga izkorišča
ETIMOLOGIJA: iz ↑konj + tvorjenka od ↑dreti po zgledu starejšega mrhoderec‛kdor odira mrhovino’, kar je iz ↑mrha‛poginula žival, mrhovina’, ‛kljuse’ + tvorjenka od ↑dreti - več ...
kosmatínka kosmatínkesamostalnik ženskega spola[kosmatínka]
ekspresivno kosmata žival, zlasti samica mačke, psa, medveda
1. manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatastima sprednjima nogama za kopanje, ki živi pod zemljo; primerjaj lat.Talpa
2. vohun, ki posreduje zaupne informacije o organizaciji, v kateri deluje, drugi organizaciji, državi
FRAZEOLOGIJA: slep kot krt ETIMOLOGIJA: = cslov.krъtъ, srb.kȑt, rus.krót, češ.krt < pslov.*krъtъ, morda sorodno z litov.krutùs‛gibčen, živahen’ ali s kertùs iz ide.*(s)ker(H)-‛rezati, sekati, kopati’ - več ...
mišelôvka mišelôvkesamostalnik ženskega spola[mišelôu̯ka]
1. past za miši in druge manjše glodalce; SINONIMI: mišnica
močeríl močerílasamostalnik moškega spola[močeríl]tudi[močeríu̯ močeríla]
iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah dinarskega krasa; primerjaj lat.Proteus anguinus; SINONIMI: iz zoologijebeli močeril, iz zoologijeproteus
STALNE ZVEZE: beli močeril, črni močeril ETIMOLOGIJA: iz slovan.*močerъ‛deževnik, mokra golazen’ iz ↑močiti
mrcína mrcínesamostalnik ženskega spola[mərcína]
1. ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved
plazílec plazílcasamostalnik moškega spola[plazíləc plazílca]in[plazíləc plazíu̯ca]
1. mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat.Reptilia; SINONIMI: iz zoologijereptil
2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalnohlapček, slabšalnohlapec
3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalnoprasec, slabšalnopujs
4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnopodgana, neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasec, neformalno, slabšalnoprasica, slabšalnopujs
pterozáver pterozávrasamostalnik moškega spola[pterozávər]
iz paleontologije izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali dlakam podobnimi izrastki, in velikimi kožnatimi krili, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat.Pterosauria
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl.pterosaur, frc.ptérosaure) iz nlat.pterosaurus iz gr.pterón‛pero, krilo’ + ↑zaver
reptíl reptílasamostalnik moškega spola[reptíl]
iz zoologije mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat.Reptilia; SINONIMI: plazilec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Reptil iz poznolat.reptile < lat.rēptilis‛plazeč se’, iz rēptāre‛plaziti se’ - več ...
rílčkar rílčkarjasamostalnik moškega spola[ríu̯čkar]tudi[rílčkar]
1. hrošč s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki spominja na rilec; primerjaj lat.Curculionidae
2. navadno ekspresivno žival z rilcem, zlasti mladič
1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat.Lavandula; SINONIMI: manj formalnolavanda
1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalnolavanda
3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat.Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalnosnežka, iz biologijezimska kolobarnica
4. medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstvakranjska čebela
2. iz zoologije glodalec sivkaste ali rjavkaste barve z debelejšim repom in večjimi očmi, ki se premika s skakanjem po zadnjih nogah, po izvoru iz zahodne in osrednje Azije in Afrike; primerjaj lat.Gerbillinae
3. iz zoologije členonožec z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skače; primerjaj lat.Collembola
sršén sršénatudisŕšen sršénatudisršèn sršénasamostalnik moškega spola[səršén]tudi[sə̀ršen]tudi[səršèn]
večja, osi podobna žuželka z rjavimi in rumenimi progami po glavi in oprsju; primerjaj lat.Vespa crabro
ETIMOLOGIJA: = cslov.srъšenь, hrv., srb.stȑšljēn, rus.šéršenь, češ.sršeň < pslov.*sьršę, iz ide.*k'r̥h2s-én-*‛glavata žival, žuželka z veliko glavo’, tako kot litov.širšuõ, sorodno z nem.Hornisse, angl.hornet, lat.crābrō‛sršen’, iz ide. baze *k'erh2-s-‛glava’ - več ...
štírinóžec štírinóžcasamostalnik moškega spola[štírinóžəc]
ekspresivno žival, ki ima štiri noge, zlasti pes
ETIMOLOGIJA: ↑štirinog
vampír vampírjasamostalnik moškega spola[vampír]
1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat.Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologijevampirski netopir
3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb.vàmpīr = bolg.vampír, rus.upýrь, češ.upír, morda iz pslov.*ǫpyrъ iz *ǫ-‛ne’ in *pyrъ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
1. bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
vídra vídresamostalnik ženskega spola[vídra]
manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat.Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologijeevrazijska vidra
STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.vȉdra, rus.výdra, češ.vydra < pslov.*vydra iz ide.*ūdrah2, *ūdro‑ iz ide.u̯odr̥‛voda’, tako kot stind.udrá‑‛neka vodna žival’, gr.hýdros, hýdra‛vodna kača’, enydrís‛vidra’, lat.lutra, litov.ū́dra, nem.Otter, angl.otter; v frazemu = nar.bolg.vidra‛izvir’ iz pslov.*vydrati*‛teči, dreti ven’ - več ...
. večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove
záver závrasamostalnik moškega spola[závər]
izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat.Dinosauria; SINONIMI: dinozaver
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Saurus in nlat.saurus iz gr.saũros‛kuščar’
zdresírati zdresíramdovršni glagol[zdresírati]
1. z vadenjem, urjenjem narediti, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti
1.1.ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem narediti, da kdo postane ubogljiv, vodljiv
1.2.ekspresivno z urjenjem, vzgajanjem, oblikovanjem pridobiti kako spretnost, vrlino