živéti -ím nedov. žívi -íte, -èč -éča; žível -éla, -èt/-ét, -ét -éta; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik komaj še ~i; Kamela ~i v puščavi; ~ na deželi; poud.: Ni vreden, da ~i |Slab, ničvreden je|; Naj ~i predsednik |izraža pozdrav|; ~ v senci |biti neopazen, nepomemben|; neobč. živeti koga/kaj ~ resnico; °~ ženo in otroke preživljati; živeti od česa ~ ~ kmetijstva; poud. živeti za koga/kaj ~ ~ otroke |porabljati čas zanje, ukvarjati se z njimi|; ~ ~ svoj poklic |porabljati čas, sposobnosti zanj|; živeti ob čem ~ ~ kruhu in krompirju |hraniti se samo s kruhom in krompirjem|; živeti v čem ~ ~ pričakovanju obiska; živeti z/s kom/čim Sin ne ~i več s starši; omilj. On ~i z več ženskami |ima spolno razmerje|; poud. ~ z naravo |biti dejavno, čustveno povezan|
°živéti se -ím se (ẹ́ í) z/s čim ~ ~ s pospravljanjem po hišah preživljati se
bívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bívanje (í) Verjame, da sreča v resnici ~a |obstaja, je|; pešaj. ~ doma, na deželi prebivati, živeti; neobč. bivati kaj ~ svet |živeti spojen v eno s svetom|
poživéti -ím dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) neobč. |krajši čas živeti|: Malo ~iš, pa moraš umreti
agírati -am dvovid., nedov. -ajóč; agíranje (ȋ) neobč.: ~ v določenem okolju delovati, živeti; Igralci so agirali drug mimo drugega igrali; agirati proti komu/čemu ~ ~ nasprotniku delovati
bezljáti -ám [bə in be] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; bezljánje; (-àt) (á ȃ) Krave ~ajo; knj. pog., poud.: Kam pa ~aš |hitiš|; Na stara leta je začel ~ |lahkomiselno živeti|
domováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; domovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. prebivati, živeti
eksistírati -am nedov. -ajóč; eksistíranje (ȋ) biti, obstajati: ~ajo še drugi svetovi; poud.: težko ~ |živeti, shajati|; Ta problem zanj sploh ne ~a |ga ne pozna, prizna|
fičfiríčiti -im nedov. (í ȋ) poud. |lahkomiselno živeti|
frétati -am nedov. -ajóč, -áje; frétanje (ẹ̑) pokr. težko živeti, prebijati se: Za silo ~amo
hajdukováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; hajdukovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |delovati, živeti kot hajduk|
klošáriti -im nedov. klošárjenje (á ȃ) brez doma, potepuško živeti
krepávati -am nedov. -ajóč; krepávanje (ȃ) neknj. ljud. Svinja ~a poginja; nizk.: ~ od lakote |umirati|; ~ vse življenje |slabo živeti|
nebésa -és s mn. (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) ver. iti v ~; pojm., poud. imeti ~ na zemlji |biti zelo srečen; živeti v udobju|; neobč. oblaki na ~ih na nebu; prim. nebo
nečistováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; nečistovánje; (-àt) (á ȗ) |spolno nenravno živeti|
obstájati -am nedov. -ajóč; obstájanje (á; ȃ) Društvo ~a že več let; Še ~a možnost, da se rešimo |je mogoče|; ~a nevarnost poplav |grozijo nam poplave|; ~a upanje, da se rešimo |upamo|; redk. Brez hrane ne bi mogli ~ živeti, shajati; obstajati za koga poud. Ta glasba zanj ne ~a |je ne prizna, ne pozna|
otépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; otépanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ prah z obleke; poud.: ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|; ~ žgance |jesti|; otepati komu/čemu kaj ~ konju muhe odganjati; ~ okoli mahati; poud. Hlačnice mu ~ajo okrog nog |mahedrajo|
otépati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. koga/česa ~ ~ časti |odklanjati čast|; ~ ~ dolžnosti |braniti se|; poud. otepati se z/s kom/čim ~ ~ z lakoto |živeti v pomanjkanju|; ~ ~ z nadležnimi ljudmi |ukvarjati|
parazitírati -am nedov. -ajóč; parazitíranje (ȋ) |živeti kot parazit|
priskledováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; priskledovánje; (-àt) (á ȗ) poud. |živeti pri kom na njegove stroške|: ~ pri bogatih sorodnikih
razbojnikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; razbojnikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |delovati, živeti kot razbojnik|
ríniti -em nedov. -èč -éča; rínjen -a; rínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ kolo; poud. ~ vsiljivca od sebe |odrivati|; poud. riniti v koga/kaj ~ ~ obiskovalca |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. riniti za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; poud. za silo še ~ |se prebijati, živeti|; šol. žarg. ~ z zadostno oceno izdelovati
ríniti se -em se (í ȋ) ~ ~ skozi gnečo
rób1 -a m; dv. -ôva tudi róba in robá -ôv, -éh; mn. -ôvi tudi róbi -ôv, -éh (ọ̑) ~ pločnika; ~ovi pohištva; hlače brez ~a |zaviha|; vas na ~u gozda |blizu, zraven|; živeti na ~u mesta |v predmestju|; publ. živeti na ~u družbenega dogajanja ne udeleževati se ga; poud.: biti na ~u obupa |zelo obupan, potrt|; postaviti se komu po ~u |upreti se mu|
samotáriti -im nedov. samotárjenje (á ȃ) poud. ~ v svojem svetu |živeti brez stikov, povezave z drugimi|
strádati -am nedov. -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; strádanje (á) Prebivalstvo ~a; stradati koga/kaj ~ družino; ~ psa; poud. stradati česa ~ ljubezni, veselja; star. ~ kruha |živeti v pomanjkanju|
študentováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; študentovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |živeti študentsko življenje|
tôlči tôlčem [u̯č] nedov. tôlci -te/-íte, -èč -éča; tôlkel -kla, tòlč/tôlč, tôlčen -a, tôlčenje; (tòlč/tôlč) (ó) koga/kaj ~ grude z motiko; ~ nasprotnika s pestjo; poud. ~ejo jih nadloge |prizadevajo|; ~ orehe; poud.: ~ pomanjkanje |živeti v pomanjkanju|; ~ rekorde |presegati|; ~ sovražnika iz zasede |napadati|; tolči koga po čem ~ fanta po hrbtu; tolči po kom/čem ~ ~ bobnu; publ. ~ ~ najnovejši književnosti napadati, kritizirati jo; poud. ~ ~ sovražniku |silovito streljati|; Dež ~e ~ šipah; Toča ~e; poud.: Za silo še ~emo |shajamo|; Srce mu ~e |močno bije, utripa|
tôlči jo tôlčem jo [u̯č] (ó) knj. pog., poud.: Skupaj jo ~eta navkreber |gresta, hodita|; S težavo jo ~eta skozi življenje |živita|
tôlči se tôlčem se [u̯č] (ó) po čem ~ ~ ~ nogah; poud. ~e ~ ~ prsih, kaj vse je storil |hvali se|; poud. tolči se za kaj ~ ~ ~ svobodo |bojevati se; prizadevati si|; poud. Barve se ~ejo |niso skladne|
ujéti ujámem dov. ujêmi -íte; -él -éla, -èt/-èt, -ét -éta; ujétje; (-èt/-ét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ begunca; ~ curek v dlan; poud. ~ koga na laži |ugotoviti, da je lagal|; ~ učenca pri prepisovanju |zalotiti|; ~ žogo; ujeti koga/kaj na kaj poud. ~ koga na prazne obljube |ga pridobiti|; ujeti koga/kaj za kaj ~ mater za krilo
ujéti se ujámem se (ẹ́ á) ~ ~ v past; poud. ~ ~ po večletni krizi |spet normalno delati, živeti|; ujeti se na kaj poud.: ~ ~ ~ lepe besede |verjeti jim|; ~ ~ ~ dekletove lepe oči |čustveno se navezati na dekle|; ujeti se za kaj Pri padcu se je ujel za vejo |prijel|; ujeti se z/s kom/čim ~ ~ s kom pri delu |dobro sodelovati|; ~ ~ z okoljem; publ. ~ ~ z novimi razmerami prilagoditi se jim
v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo
zadrževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zadrževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ goste, da ne odidejo; ~ pošiljke na carini; ~ promet
zadrževáti se -újem se (á ȗ) neobč. ~ ~ poleti na deželi stanovati, živeti; publ. zadrževati se pri čem dalj časa se zadrževati pri tem vprašanju ga obravnavati
zajédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zajédanje (ẹ́) koga/kaj Ta rastlina ~a drevesa; poud. ~ starše |živeti na njihov račun|
zajédati se -am se (ẹ́) v kaj Črv se ~a v sadež; Hudournik se ~a v pobočje
zajedávec -vca m z -em živ. (ȃ) uničevati ~e; živalski ~i; slabš. biti pravi ~ |živeti na škodo drugega|
zajedávka -e ž (ȃ)
zajedávčev -a -o (ȃ)
zbezljáti -ám [bə in be] dov. zbezljánje; drugo gl. bezljati (á ȃ) Živina je zbezljala; knj. pog., poud.: Otroci so zbezljali čez cesto |stekli|; ~ na stara leta |začeti lahkomiselno živeti|
zêmlja -e tudi zêmlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi, tož. ed. v predl. zv. tudi zémljo (é; é ẹ̑) obdelovati ~o; živeti od ~e; speljati vod pod ~o; raketa zemlja—zrak; neobč. v daljavi zagledati ~o kopno; °obiskovati tuje ~e → države; poud.: stopiti z oblakov na ~o |postati stvarnejši|; spraviti koga pod ~o, v ~o |povzročiti njegovo smrt; pokopati ga|; vznes. mati ~; snov. vrtna ~ prst
žíti žíjem nedov. žíj -te, -óč; žíl -a, žít, žít -a; žítje; (žít/žìt) (í ȋ) star. živeti
životáriti -im nedov. -èč -éča; životárjenje (á ȃ) |živeti v pomanjkanju|: Bolj ~i, kot živi; poud.: Društvo le še ~i |obstaja, ne da bi uresničevalo kaka pomembnejša dejanja|; z notranjim predmetom životariti kaj ~ svoje nepomembno življenje
žlíca -e ž (í) jesti z ~o; dajati zdravilo po ~ah; ~ za čevlje; poud.: šteti komu ~e |paziti, da ne bi kdo veliko pojedel|; zajemati življenje z veliko ~o |zelo intenzivno živeti|
askétsko primer. prisl. (ẹ̑) ~ živeti
béda -e ž, pojm. (ẹ́) živeti v ~i; neobč. izjokati svojo ~o nesrečo
béden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ kajžar; slabš. ta ~i lažnivec |zaničevanja vredni|; poud. ~a plača |zelo nizka|
bédnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ življenja; redk. živeti v ~i v bedi
bédno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ živeti
beráštvo -a s, pojm. (ȃ) poud. živeti v ~u |v revščini|
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
blagostánje -a s, pojm. (ȃ) živeti v ~u
boémsko nač. prisl. (ẹ̑) živeti ~
bogoljúbno nač. prisl. (ú) ~ živeti
bŕdo1 -a s (ŕ) razgledovati se z ~a; kmetija na ~u; živeti v ~ih
brezdélje -a s, pojm. (ẹ̑) živeti v ~u
brezdélno nač. prisl. (ẹ̑) ~ pohajkovati, živeti
brezrédje -a s, pojm. (ẹ̑) živeti v ~u
brezskŕbno nač. prisl. -ej(š)e (ŕ; ŕ) ~ govoriti, živeti
brezúp -a m, pojm. (ȗ) živeti v ~u
brezzakónje -a s, pojm. (ọ̑) živeti v ~u
brlòg -óga m (ȍ ọ́) lisičji ~; slabš.: živeti v ~u |v slabem stanovanju|; razbojniški ~ |skrivališče|
brúmno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) zastar. ~ živeti pobožno
carízem -zma m, pojm. (í) živeti pod ~om
ceremoniál -a [ija] m (ȃ) diplomatski ~; živeti po ~u; poud. |slovesnost|
cesársko primer. prisl. (á) poud. ~ živeti |bogato, razkošno|
ciganíja -e ž, skup. (ȋ) slabš. |cigani|; pojm., slabš. živeti v ~i |v zanemarjenosti, revščini|
cigánski -a -o (ȃ) slabš. biti ~e narave |nestalne, nemirne|
po cigánsko nač. prisl. zv. (ȃ) slabš. ~ ~ živeti |neurejeno|
cigánskost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.
cigánsko primer. prisl. (ȃ) slabš. ~ živeti |neurejeno|
dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
dežêla -e ž, rod. mn. tudi deželá (é)
1. potovati v tuje ~e; ~ Kranjska; nemška zvezna ~; publ.: sosednje ~e države; ~ vzhajajočega sonca |Japonska|; ~ tisočerih jezer |Finska|
2. |podeželje|: živeti na ~i
dljè primer. prisl. (ȅ)
1. količine prostora bolj daleč: priti ~ kot drugi; segati še ~ v globino
2. količine časa živeti ~ kot včasih; malo ~; čim ~ čaka, tem bolj je nemiren; ~ časa se ohraniti bolj dolgo; prim. daleč1
dôbro1 nač. prisl. bólj(š)e (ó; ọ̑) ~ gospodariti; ~ prenašati vročino; ~ živeti; ~ vzgojen; Zbudili so ga, ko je komaj ~ zaspal; publ. izvedeti iz ~ obveščenih krogov; Vidi in sliši ~ |razločno, jasno|
domačíja -e ž (ȋ) hribovska ~; vznes. svobodna ~ domovina; star. živeti na ~i v domači hiši, na domu
doživéti -ím dov. dožívljen -a; doživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) koga/kaj ~ razočaranje; ~ visoko starost; vznes. Doživela je |umrla|
drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
dvóm -a tudi dvòm dvôma m, pojm. (ọ̑; ȍ ó) znebiti se ~a, ~ov; ~ nad čim, o čem, °v kaj; ~, ali je vse to potrebno; živeti v ~u; biti v ~u, ~ih; poud. ni (nobenega) ~a, da pride |gotovo|; brez dvoma poud. biti ~ ~ boljši |prav gotovo|
dvór -a tudi dvòr dvôra m (ọ̑; ȍ ó) živeti na ~u; star. dvorišče
emigrácija -e ž, pojm. (á) ~ narašča izseljevanje, izseljenstvo; živeti v ~i; skup. delovanje ~e izseljencev
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
géopolítično ozirn. prisl. (ẹ̑í) publ. politično-geografsko: živeti na ~ zelo izpostavljenih tleh
gnézdo -a s (ẹ́) lastovičje ~; psički (iz) istega ~a; poud. urediti si prijetno ~ |dom, stanovanje|; slabš.: živeti v malomeščanskem ~u |v majhnem, odročnem kraju|; roparsko ~ |skrivališče|
goríca -e ž (í) pokr. vzh.: obdelovati ~o vinograd; živeti v ~ah |v gričevnati pokrajini|; star. hrib, grič
gospôsko primer. prisl. (ó) živeti ~; ~ oblečen
gréšno nač. prisl. (ẹ́) ~ živeti
gròf grôfa m, člov., im. mn. grôfi tudi grôfje (ȍ ó) postati ~; poud. živeti kot ~ |bahaško, imenitno|
grofíca -e ž, člov. (í)
grôfinja -e ž, člov. (ó) redk. grofica
grofíčin -a -o (ȋ)
iluzíja -e ž, pojm. (ȋ) slepilo, samoprevara, utvara; ~ gibanja videz, vtis; poud.: delati si, imeti ~e o čem |napačne, neprave predstave|; živeti v ~ah |v domišljiji, zmoti|
imenítno1 nač. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) ~ živeti; ~ oblečena ženska
incést -a m, pojm. (ẹ̑) krvoskrunstvo: živeti v ~u
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
izgnánstvo -a s, pojm. (ȃ) živeti v ~u; ~ v Šleziji
izobílje -a s, pojm. (ȋ) živeti v ~u; neobč. ~ izdelkov množica
izživéti -ím dov. izžívljen -a; izživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) kaj ~ svoja nagnjenja
izživéti se -ím se (ẹ́ í) ~ ~ v mladosti; ljubezensko, spolno se izživeti; poud. izživeti se nad kom ~ ~ ~ sovražnikom |surovo, grdo ravnati z njim|
kmetíjstvo -a s, pojm. (ȋ) živeti od ~a
korúza -e ž (ú) nalomiti ~o |koruzno steblo|; snov. trgati ~o; kita ~e; ~ za solato; neknj. pog. živeti na ~i |v zunajzakonski skupnosti|
kraljéstvo -a s (ẹ̑) švedsko ~o; poud. živeti v ~u sanj |sanjariti|
krčmárstvo -a s, pojm. (ȃ) živeti od ~a
krvoskrúnstvo -a s, pojm. (ȗ) živeti v ~u
lagódno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) hoditi ~; ~ živeti
meníh -a [me tudi mə] m, člov. (í) postati ~; poud. živeti kot ~ |osamljeno; skromno, preprosto|; star. beli ~i cistercijani
meníško primer. prisl. [me tudi mə] (ȋ) ~ oblečen; poud. živeti ~ |osamljeno; skromno, preprosto|
mestíc -a m z -em člov. (ȋ) živeti med ~i
mestíca -e ž, člov. (ȋ)
mestíčev -a -o (ȋ)
mestíčin -a -o (ȋ)
mikávno2 povdk. (á) Tako živeti ni prav nič ~
milodár -a m (ȃ) star. živeti od ~ov od miloščine
mír1 -ú in mír -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȋ ȗ; ȋ) ~ še traja; skleniti ~; živeti v ~u; skrbeti za javni red in ~; duševni ~; pipa ~u; poud.: pustiti koga na ~u, pri ~u |ne ga motiti|; sedeti pri ~u |brez premikanja, gibanja|; daj(te) (no) ~ |mirujte|; ~ besedi |dovolj o tem|; počivati v ~u |biti mrtev, v grobu|
mizêren -rna -o; -ejši -a -e (ȇ; ȇ) neknj. pog.: ~o stanovanje revno, ubogo; ~a plača nezadostna; ~e razmere zelo slabe
mizêrnost -i ž, pojm. (ȇ) neknj. pog. ~ opreme revnost, ubogost; živeti v ~i |v revščini, bedi|
mnógomóštvo -a s, pojm. (ọ̑ọ̑) živeti v ~u
mnogožénstvo -a s, pojm. (ẹ̑) živeti v ~u
módro2 nač. prisl. -êj(š)e (ọ́; ȇ) ~ govoriti, živeti
napét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ jermen; poud.: ~ film |čustveno vznemirljiv|; biti živčno ~ |vznemirjen|; nevtr. ~a puška
napéti -a -o (ẹ̑) ~ beton
napéto -ega s, pojm. (ẹ̑) poud. brati kaj ~ega |vznemirljivega|
napétost -i ž, pojm. (ẹ̑) ~ vrvi; živeti v ~i; električna ~; publ. popuščanje ~i v svetu; števn. ~i na meji |vznemirjajoči dogodki|
natúrno1 nač. prisl. (ȗ) izobr. naravno: živeti ~
naživéti se -ím se dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) Nisem se še naživel
nečísto nač. prisl. (í/ȋ) ~ živeti |nemoralno, neprimerno|
nèdružábno nač. prisl. (ȅá) ~ živeti
nèmorálno nač. prisl. (ȅȃ) (nenravno): ~ ravnati, živeti
nènrávno nač. prisl. (ȅá) ~ živeti
nèoporéčno nač. prisl. (ȅẹ́/ẹ̑) ~ živeti; strokovno ~ napisan članek
nèskrômno nač. prisl. (ȅó) ~ živeti
nèslóžno nač. prisl. (ȅọ́) ~ živeti
nèsvobôdno nač. prisl. -ej(š)e (ȅȏ; ȅȏ) živeti ~
nèzahtévno nač. prisl. (ȅẹ́) ~ živeti; ~ se oblačiti
nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno
nomád -a m, člov. (ȃ) selitev ~ov; poud. živeti kot ~; publ. turistični ~i turisti
nomádka -e ž, člov. (ȃ)
nrávno ozirn. prisl. (á) |moralno|: živeti ~; ~ zrel človek
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
objèm -éma m (ȅ ẹ́) ~ ob slovesu; poud. planiti si v ~ |burno se objeti|; privzdig.: živeti v ~u gozdov v gozdovih; priti v ~ smrti umreti
oblák -a m (ȃ) ~i na nebu; nevihtni ~; poud.: ~ prahu za tovornjakom |velika količina|; Trditev je obvisela v ~ih |ni bila dokazana|; živeti v ~ih |ukvarjati se z neuresničljivimi stvarmi, premišljevati o njih|
obréžje -a s (ẹ̑) živeti na ~u; neobč. morsko ~ breg, obala
očákovsko primer. prisl. (á) poud. živeti ~
odmáknjen -a -o; bolj ~ (á) časovno ~ dogodek; ~ stol; poud.: živeti v ~i vasi |precej oddaljeni; težje dostopni|; ~o gledanje na stvari |nestvarno, neživljenjsko|; odmaknjen od česa biti ~ ~ resničnosti
odmáknjenost -i ž, pojm. (á)
odpŕto1 nač. prisl. (ȓ) ~ opazovati; živeti ~ do vsega
odživéti -ím dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) redk. kaj ~ dan preživeti; poud. Svoje je že odživel |preživel|
okóliščina -e ž (ọ̑) prilagoditi se novim ~am; neobč. živeti v težkih ~ah razmerah; jezikosl. ~ prostora ali časa |cirkumstant|
osamítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ bolnikov z nalezljivo boleznijo; živeti v ~i v osamljenosti
osámljeno nač. prisl. (ȃ) živeti ~
osméro -ih tudi osméro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |osem kosov, vrst|: V sprevodu je šlo ~ narodnih noš; rediti ~ živine osem glav; redk.: ~ stražarjev osem; živeti z ~imi otroki z osmimi
osrédje -a s (ẹ̑) neobč.: obnavljati ~ mesta središče; živeti v neprimernem ~u okolju
ozráčje -a s (ȃ) onesnaženost ~a; poud.: naelektreno ~ v dvorani |napeto vzdušje|; živeti v mirnem ~u |v miru|; publ. ugodno ~ za pogajanja razmere, okoliščine
oživéti -ím dov. oživétje, ožívljenje; drugo gl. živeti (ẹ́ é) Spomladi narava ~i; brezos. Zunaj je naenkrat oživelo
pesják -a [pə] m (á) Pes spi v ~u; slabš. V takem ~u se ne da živeti |tesnem, neprimernem prostoru|
plènk1 plénka in plènk plênka m (ȅ ẹ́; ȅ é) ~ sekire; poud. živeti brez ~a |brez denarja|
podežêlje -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) živeti na ~u
podóbarstvo -a s, pojm. (ọ̑) živeti od ~a; star. rezbarstvo
podoživéti -ím dov. podožívljen -a, podoživét -a; podožívljenje, podoživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) kaj ~ pretekle dogodke
podrtína -e ž (í) živeti v ~i; star. Od gradu so ostale samo ~e razvaline
pogánsko primer. prisl. (ȃ) ~ živeti
pogòj -ôja m s -em (ȍ ó) določiti, spremeniti ~e; mirovni ~i; ~ za sprejem je dobra ocena; kupiti stanovanje pod ~em, s ~em, da bo kmalu vseljivo; poud. pod nobenim ~em ne pristati na kaj |sploh ne|; publ.: prilagoditi se novim življenjskim ~em okoliščinam; živeti v težkih ~ih razmerah; materialni ~i materialne možnosti
pokojnína -e ž (í) živeti od ~e
polítično-geográfsko ozirn. prisl. (í-ȃ) živeti na ~ izpostavljenem področju
pomóč -i in pomóč -í ž, druga oblika dalje pomôči -- pomôči -jó pojm. (ọ̑; ọ̑ ȋ)
1. ~ na polju, pri košnji, v gospodinjstvu; priskočiti na ~; biti komu v ~ pomagati mu
2. živeti od ~i drugih; ~ v hrani; prva ~ ob naravnih nesrečah; klic na ~; dajati ~ pomagati; publ. prevajati s ~jo slovarja s slovarjem; poud. Druge ~i ni bilo |možnosti, rešitve|
poštêno1 prisl. -ej(š)e (é; é)
1. nač. ~ delati, živeti
2. mer., poud. biti ~ lačen |zelo|
potepúško primer. prisl. (ú; ȗ) ~ živeti
potrátno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ živeti; poud. ~ opremljen |razkošno|
pravíca -e ž (í) ~ sodelovati na zborovanju; Ima ~o živeti, do življenja, da živi; potegovati se za ~e; kaznovati koga po ~i; poud.: po ~i sumiti koga |utemeljeno|; Po ~i povedano, vsega sem že sit |odkrito|; nevtr. avtorske ~e; dedna ~; ustavne ~e; ~e otrok; ~ pritožbe, do pritožbe; publ. ~ na pritožbo; ~ do izbire; ~ iz delovnega razmerja; ~e in dolžnosti; poud. ~ ga je zasačila pri vlomu |oblast, sodišče|; vznes. hiša ~e sodišče; star. dokument, listina
preobílje -a s, pojm. (ȋ) neobč. ~ podatkov |velika količina|; jezikosl. |redundanca; pleonazem|; poud. živeti v ~u |s preveč dobrinami|
prepír -a m, pojm. (ȋ) ~ med starši, s sosedi; živeti v ~u s kom; poud. strankarski ~i |spori|
presamôtno nač. prisl. (ó) ~ živeti
prevára -e ž (ȃ) nasesti ~i; poud. živeti v ~i |v zmoti, zablodi|; pojm. s ~o premagati nasprotnika |s prevaranjem|
preživéti -ím dov. prežívljen -a, preživét -a; prežívljenje, preživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) koga/kaj ~ nesrečo; ~ počitnice na morju; Oče je preživel sina; težko °~ družino preživiti
preživéti se -ím se (ẹ́ í) Taka miselnost se je že preživela; °preživeti se z/s čim ~ ~ z inštrukcijami preživiti se
pričakovánje -a s, pojm. (ȃ) Dolgo ~ jih je utrudilo; Po ~u so zmagali domačini; živeti v ~u; poud. s ~em gledati v prihodnost |z upanjem|; števn. Njihova ~a so se uresničila; publ.: Kongres je izpolnil, presegel vsa ~a je bil zelo uspešen; Turistični promet je zaostal za ~i |je bil slabši|
prijázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ fant; poud. živeti v ~ih razmerah |v ugodnih|; biti pretirano ~; prijazen komu/čemu neobč. človeku ~ čas naklonjen; publ. okolju ~e snovi neškodljive; prijazen do koga biti ~ ~ vseh; prijazen z/s kom biti ~ s sorodniki
prijáznost -i ž, pojm. (á) ~ do sosedov; iz ~i kaj storiti; števn. obsipati goste s ~mi |s prijaznimi dejanji|
priléžništvo -a s, pojm. (ẹ̑) živeti v ~u |v zunajzakonski skupnosti|
pristáva -e ž (ȃ) zgod. živeti na ~i
promiskuitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) živeti v ~i; neobč. ~ narodov ob mejah mešanje, mešanost
pustolôvsko nač. prisl. (ȏ) ~ živeti
razbrzdáno nač. prisl. (á) ~ živeti
razburljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ živeti
razdòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) ~ pogodbe; živeti v ~u
razgíbano nač. prisl. (í/ȋ) ~ živeti; glasb. |mosso|
razkóšen -šna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ hotel; poud.: ~ občutek sreče |zelo močen|; ~e barve |raznovrstne, pisane|; ~a kita las |zelo debela|
razkóšnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ stanovanja; poud. ~ rastlinja |bujna, cvetoča rast|; neobč. živeti v ~i v razkošju
razkóšje -a s, pojm. (ọ̑) stanovanje brez ~a; živeti v ~u; poud. ~ svetlobe |velika množina|
razkóšno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ živeti; ~ opremljena hiša
razméra -e ž (ẹ̑) živeti v dobrih ~ah; vremenske ~e; publ. bazen olimpijskih razmer mer, razsežnosti
razpuščêno nač. prisl. (é) poud. ~ živeti |neurejeno, nenravno|
razuzdáno nač. prisl. (á) ~ se veseliti, živeti
razvrátno nač. prisl. -ej(š)e (á/ȃ; á/ȃ) ~ živeti
razživéti se -ím se dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) ~ ~ v veseli družbi; redk. V njem so se razživeli spomini so oživeli
réd1 -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑)
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u
rejník -a m, člov. (í) živeti pri ~ih
rejníca -e ž, člov. (í)
rejníčin -a -o (ȋ)
rénta -e ž (ẹ̑) živeti od ~e
réva -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |sočutja vredna ženska|; slabš. Ta ~ si nič ne upa |neodločen, bojazljiv človek|; pojm., neobč. živeti v ~i in pomanjkanju v revščini
révno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ živeti
révščina -e ž, pojm. (ẹ́) živeti v ~i; poud. duhovna ~ |šibkost, slabost|; skup., poud. mestna ~ |revni ljudje|
rodoskrúnstvo -a s, pojm. (ȗ) živeti v ~u
róp -a m (ọ̑) bančni ~; poud. ~ stoletja |zelo velik|; pojm. živeti od ~a od ropanja
sadjárstvo -a s, pojm. (ȃ) živeti od ~a
sámoprevára -e ž, pojm. (ȃȃ) zavestna ~; poud. živeti v ~ah |v domišljiji, zmoti|
sámoslepílo -a s (ȃí) živeti v ~u
samosvôje nač. prisl. (ó) ~ doživljati svet; živeti ~
samotársko nač. prisl. (á) ~ živeti
samôtno1 nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ živeti
sámsko primer. prisl. (á) živeti ~
sénca -e ž (ẹ̑) opaziti ~o za seboj; umakniti se v ~o; ležati v ~i; radarska ~; ~e dreves, hiš; temperatura zraka v ~i; polit. žarg. vlada v ~i |vlada opozicijske stranke|; poud.: Pokazal ni niti ~e strahu |niti malo, nič|; biti, ostati, živeti v ~i |biti neopažen, nepomemben|
siromášno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ živeti; ~ oblečen
siromáštvo -a s, pojm. (ȃ) živeti v ~u; skup., poud. |siromaki|
skózi prisl. (ọ̑)
1. smer. prostor. Tod ~ se lahko pride ven; Ko bomo potovali ~, se bomo ustavili pri vas
2. čas., neknj. pog.: ~ hodi okoli nenehno; Želel bi ~ živeti tukaj ves čas
skŕb -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) živeti brez ~i; delati komu ~i; biti (ves) v ~eh, star. v ~i zaradi česa, za koga; denarne ~i; knj. pog. Brez ~i, vse se bo srečno končalo; poud.: grenke, moreče ~i; tiha ~; odložiti za nekaj časa vse ~i |dolžnosti, obveznosti|; pojm. povečati ~ za izobraževanje; prevzeti ~ za otroke; imeti koga na ~i; redk. s ~jo vse pripraviti s skrbnostjo
skrômno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ živeti; poud. ~ opremljen laboratorij |le z najnujnejšimi pripravami|
skúpaj prisl. (ȗ)
1. nač. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se); živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati; priti ~ srečati se; priti ~ glede plačila se sporazumeti; spraviti ~ denar zbrati, privarčevati; spraviti ~ narediti, opraviti; pasti, zlesti ~ omedleti
2. čas. ~ s sejmom je bila tudi modna revija
3. mer. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~
skúpno nač. prisl. (ú/ȗ) ~ reševati naloge; ~ živeti
skúpnost -i ž (ú; ȗ) organizirati se v ~; živeti v ~i; gospodarska ~; narodna ~; ~ različnih živalskih vrst; pojm. ~ zgodovinske usode
slóga -e ž, pojm. (ọ́; ọ̑) živeti v ~i
slonokoščén -a -o (ẹ̑) ~ glavnik
slonokoščéni -a -o (ẹ̑) poud. živeti v ~em stolpu |zelo odmaknjeno od stvarnosti|
slóžen -žna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~a družina
slóžnost -i ž, pojm. (ọ́) živeti v ~i
slóžno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ delati; ~ živeti s kom
sòdoživéti -ím dov. sòdoživét -a, sòdožívljen -a; sòdoživétje, sòdožívljenje; drugo gl. živeti (ȍẹ́ ȍí) kaj Pripovedoval je, kot da bi bil zgodbo sodoživel
sónce -a s (ọ̑)
1. ~ sije; gledati v ~; obračati se za ~em; toplo, žareče ~; pesn. rumeno, zlato ~; lepa kot ~; neknj. pog. ~ gre gor vzhaja; poud. ~ se poslavlja |zahaja|
2. pojm. Pozimi je malo ~a; od ~a razgret kamen; soba z veliko ~a; stopiti na ~; ležati na ~u; hoditi po ~u; poud.: Vsa hiša je v ~u |osončena|; vstajati pred ~em, s ~em |zelo zgodaj|
3. vznes. živeti pod svobodnim ~em |v svobodi|; poud.: najsrečnejši otrok pod ~em |na svetu|; Srce si želi ~a |sreče, veselja|; ~ sreče; nestrok. višinsko ~ |strok. kremenova svetilka|
sòživéti -ím nedov.; drugo gl. živeti (ȍẹ́ ȍí) Na milijone bitij ~i
spokórno nač. prisl. (ọ́) ~ živeti
sréčno1 nač. prisl. -ej(š)e tudi -êj(š)e (ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ se končati; ~ živeti
stépa -e ž (ẹ́) živeti v ~i; azijske ~e
stíska -e ž, pojm. (ȋ) priti v ~o; živeti v ~i; stanovanjska ~; ~ za prenočišča, s prenočišči
stiskáško nač. prisl. (á) slabš. ~ živeti |varčno, skopo|
stòlp stôlpa m (ȍ ó) grad s ~i; cerkveni, obrambni, razgledni ~; Aljažev ~; Eifflov ~; babilonski ~; šport. skakalni ~; teh. komandni ~; izobr. živeti v slonokoščenem ~u zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja
stráhospoštovánje -a s, pojm. (ȃȃ) poud. |spoštovanje iz strahu|: živeti v ~u do koga
stréha -e ž (ẹ́)
1. ~ pušča; prekriti ~o; opečnata, pločevinasta ~; strma ~; ~ na zatrep; okno v ~i; poud. Hiša je že pod ~o |pokrita|; ~ vagona; avtomobil s premično ~o
2. poud. |stanovanje, dom|: ostati brez ~e; vrniti se pod domačo ~o |domov|; živeti s kom pod isto ~o |skupaj s kom|
svetníško primer. prisl. (ȋ) ~ živeti; poud. ~ potrpežljiv |zelo|
svéto tudi svetó nač. prisl. -êj(š)e (ẹ́; ọ̑; ȇ) ~ živeti; poud.: ~ obljubiti, verjeti |trdno|; ~ prepričan |zelo, trdno|
svetovljánsko nač. prisl. (ȃ) ~ živeti
svobôda -e ž, pojm. (ó) osebna ~; imeti ~o; omejiti komu ~o; ~ duha; živeti v ~i
svójsko nač. prisl. (ọ́/ọ̑) ~ živeti
tále tále tóle kaz. vrst. zaim. večje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) Kupite tole skodelico
tále tégale m, člov. (ȃ ẹ̑) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živeti
tále téle ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ ẹ̑) poud. ~ je šele prava
tóle tégale s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) ~ bo težko res; S temle se ne bomo hvalili
tístile tístale tístole kaz. vrst. zaim. manj določnejšega oddaljenega, del pred ..le se pregiba kot tísti, podobno se tudi rabi (ȋ) tisti: Sédi na ~ stol; Tistale ženska je ravnateljica; Ustavili smo se tudi pred tistimle poslopjem
tístile tístegale m, člov. (ȋ) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živeti
tístale tístele ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) poud. ~ je šele prava
tístole tístegale s, pojm. (ȋ) ~ bo težko res
tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
tjàvendán nač. prisl. (ȁȃ) poud.: govoriti ~ |nespametno|; živeti ~ |brez cilja|
tjàvendán -a m, pojm. (ȁȃ) poud. Obljubi, da boš opustil svoj ~ |brezciljno življenje|
tóstránstvo -a s, pojm. (ọ̑á; ọ̑ȃ) živeti za ~
túj -a -e; bolj ~ (ȗ ú ú) ~ obraz; biti ~; poud. Ne bodi tako ~ |zadržan, neoseben|; tuj komu/čemu postati ~ prijateljem; Ta lastnost mu je ~a
túji -a -o (ú) ~ jezik
túje -ega s, pojm. (ú) najti kaj ~ega med svojimi stvarmi
na túje smer. prostor. prisl. zv. (ȗ) iti ~ ~ |v tujino|
na tújem mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ) živeti ~ ~
tújost -i ž, pojm. (ú)
ubógo nač. prisl. (ọ́/ọ̑) neobč. ~ živeti revno, siromašno
ubórno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́/ọ̑; ọ́/ọ̑) star. ~ živeti revno, siromašno
ubóžno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) star. revno, siromašno: ~ živeti
udóbje1 -a s, pojm. (ọ̑) živeti v ~u; skup. naslanjači, blazine in drugo ~
ugódje -a s, pojm. (ọ̑) živeti v ~u
umáknjeno nač. prisl. (á) poud. živeti ~ |osamljeno|
umírjeno nač. prisl. (ȋ) ~ živeti
úpanje -a s, pojm. (ȗ)
1. gojiti ~ |upati|; ~ na zmago, v zmago; živeti v ~u
2. kupiti kaj na ~ |brez takojšnjega plačila|; poud.: biti zadnje ~ za bolnika |sredstvo|; Ni ~a, da bi ozdravel |možnosti|; izgubiti ~ |ne upati več|; publ. Akcija nima ~a na uspeh možnosti, da bi uspela; star. staviti ~ na koga, v koga pričakovati, da bo kdo uspešen
urejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ človek; lepo ~ park; živeti v ~ih razmerah
urejêni -a -o (é) mat. ~a množica
urejênost -i ž, pojm. (é)
utvára -e ž (ȃ) neobč. |neresnična predstava|; poud. živeti v ~i |v domišljiji, v zmoti|
várčno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ ravnati z denarjem; živeti zelo ~
vás -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) rojstna ~; živeti na ~i |na deželi|; pokr. iti v ~ h komu obiskati koga
vèlemésto -a s (ȅẹ́) živeti v ~u
véra -e ž, pojm. (ẹ́) odpasti od ~e; živeti po ~i; krščanska ~; ~ v posmrtno življenje; ~ v lepšo prihodnost; poud.: imeti živo ~o |zelo globoko|; prazna ~ |praznoverje|; Pri moji ~i, da je tako |zares|; storiti kaj v dobri ~i |iz prepričanja, da je prav|; star. dati komu kaj na ~o na upanje; števn., ver. |molitev|
vesêlje1 -a s, pojm. (é) prepustiti se ~u; pripraviti komu ~ |razveseliti ga|; imeti ~ do vrta, za vrt, z vrtom; čutiti ~ ob njegovem prihodu; veselje nad kom/čim pokazati ~ ~ darilom; slikati iz ~a; jokati od ~a; živeti v sreči in ~u; z ~em brati; Z ~em vas/Vas pozdravljamo; Boste prišli? -Z ~em |prav rad|; poud. To je bilo ~, ko so se srečali |veselo|; Zdravi so, da je ~ |zelo|; Plava, pleše, da je ~ |zelo dobro|
víja vája vèn1 [vən] nač. prisl. zv. (ȋ á ə̏) poud. živeti ~ ~ ~ |brezciljno|
vkùp nač. prisl. (ȕ) skupaj: držati prste ~; učiti se, živeti s kom ~; neknj. pog.: zbrati (se) ~ zbrati (se); držati ~ razumeti se; ~ spraviti zbrati, privarčevati
volnárstvo -a [u̯n] s, pojm. (ȃ) živeti od ~a
vzdŕžno nač. prisl. -ej(š)e (ŕ/ȓ; ŕ/ȓ) živeti ~
vživéti se -ím se dov. vživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) dobro se vživeti v mestu; vživeti se v koga/kaj ~ ~ ~ delo; ~ ~ ~ film; ~ ~ ~ položaj koga
zablóda -e ž (ọ̑) spoznati ~o; pojm., poud. živeti v ~i |v zmotnem prepričanju|
zadovóljno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ se smejati, živeti
zahòd -óda m, pojm. (ȍ ọ́; ȍ ọ̑) opazovati sončni ~; veter od ~a, z ~a; tok reke proti ~u; oblaki na ~u; publ. živeti na ~u |v zahodnem delu dežele|
zakótje -a s (ọ̑) ~ dvorišča; poud. živeti v ~u |v odmaknjenem kraju|
zamêjstvo -a s (ȇ) živeti v ~u; skup. politične potrebe ~a |zamejcev|
zanìč2 nač. prisl. (ȉ) Godi se mu ~; ~ živeti
zapravljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ živeti
zatíšno nač. prisl. (ȋ) poud. ~ živeti |odmaknjeno, varno|
zaživéti -ím dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) Na starost je umirjeno zaživel; poud.: Društvo še ni zaživelo |začelo delovati|; Ob glasbi so zaživeli |postali živahnejši|
zdómstvo -a s, pojm. (ọ̑) živeti v ~u
zdrávo2 nač. prisl. (á) ~ živeti; ~ rdeč
zdŕžno nač. prisl. (ŕ/ȓ) neobč. ~ živeti vzdržno
zglédno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ̑; ẹ̑) ~ opravljati delo; ~ živeti
zmóta -e ž, pojm. (ọ̑) spraviti, zapeljati prijatelja v ~o; ravnati, živeti v ~i; števn. razširjati ~e; človeške ~e
žúlj -a m z -em (ú; ȗ) ~ na dlaneh; od ~ev raskave roke; poud. živeti od tujih ~ev |od tujega dela|