Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
cvẹ́tje, n. 1) coll. die Blüten; v cvetji biti, in der Blüte stehen, florieren, Cig., Jan., nk.; — das Blumenwerk, Cig.; — živo cvetje, Blumenthiere, Korallenthiere (zool.), Cig. (T.); — 2) die Blütezeit; o cvetju.
cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).
cvẹtovnják, m., pl. cvetovnjaki = živo cvetje, Erj. (Z.), Cig. (T.).
dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.-Valj. (Rad).
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
gospóda, f. coll. die Herrenleute, der Herrenstand; kar gospoda stori krivo, kmetje plačati morajo živo, Cig.; die Herrschaft(en); gospoda so se nekam odpeljali, die Herrschaften sind ausgefahren, Cig.; častita gospoda! geehrte Herren (und Damen)! Gospoda vsi pritrdijo, Npes.-K.; Gospoda se pogledajo, Npes.-K.; Naj gospoda pije vodo, Ker za vince ne (u)trpi, Npes.-Mik.; — gen. tudi: gospodę̑.
izklésati, -ę́šem, -esȃm, vb. pf. ausmeißeln, C., Z., nk.; moj kip pa naj bode izklesan iz belega marmorja, ZgD.; žlebina v živo skalo izklesana, LjZv.
metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.
moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.-Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.
občútiti, -im, vb. pf. empfinden, fühlen; živo o., lebhaft empfinden, Cig.
obráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) ritzen, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); kamen me je obrazil, Lašče-Levst. (Rok.); o. se, sich ritzen, C.; — verletzen, verwunden, Meg., C.; — beleidigen, Boh.; — 2) einen Umriss machen, V.-Cig.; Pojd' in obrazi S črtami, Živo mi piši Z barvami, Vod. (Pes.); — abbilden, formen, gestalten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
ǫ̑glje, n. coll. = ogelje, Kohlen; črn kakor oglje, kohlenschwarz, Cig.; živo oglje, glühende Kohlen, Cig.; o. žgati, Kohlen brennen, Cig.; = o. kuhati, Erj. (Izb. sp.); oblikasto o., die Zapfenkohle, V.-Cig.; kopano o., die mineralische Kohle, DZ.
pláčati, -am, vb. pf. eine Zahlung leisten, zahlen; plačaj pa pojdi! plačaj pa Bog! plačaj pa mir! plačaj pa nikomur nič! zahle, dann ist alles gut! Levst. (M.); — bezahlen: p. dolg, davke, obresti, stroške; drva sem plačal, voznine pa ne; p. delo, pouk; plačano pismo, ein frankierter Brief; v živo p. kaj, etwas überzahlen, Cig.; plačal bo, kakor vrabec proso = er wird niemals zahlen, Guts.; p. koga, jemanden bezahlen, abfertigen; p. sebe. sich bezahlt machen; — z delom p., durch Arbeit abverdienen, Cig.; to boš drago plačal, das wird dir theuer zu stehen kommen; jaz te bom plačal! ich werde es dir vergelten, Levst. (Rok.); z glavo, z življenjem p., mit dem Leben büßen; = p. s kožo, Nov.
pristríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere ein wenig beschneiden, stutzen; lase, živo mejo p.; (fig.) slobodi perotnice p., Navr. (Let.); p. komu perotnice, jemandem den Muth dämpfen, Cig.
pritrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) dazureiben; — 2) erreiben, Cig.; — 3) anbrechen, Cig.; — 4) unterdrücken: čulo se je govorjenje, tu pritrto, tam živo, LjZv.
sẹ̑č, -ȋ, f. 1) der Holzschlag (ein abgeholzter Theil des Waldes), Cig., Jan., C.; — 2) ein lebendiger Zaun, Cig., Jan., Rib.-Mik., Levst. (Cest.), LjZv.; pletena seč, Levst. (Močv.); vrt je bil zagrajen z živo sečjo, Zv.; das Dickicht: stala je prostrana seč, koder se razteže zdaj najlepša oranica, LjZv.; — 3) die Mahd, Cig., Jan., Mik.; — 4) die Metzelei, Jan., C.
solitrokíseł, -sela, (-sla), adj. salpetersauer: solitrokislo živo srebro, der Quecksilbersalpeter, Cig.
srebrọ̑, n. das Silber; čisto s., das Feinsilber; pokalno s., das Knallsilber, DZ.; — živo s., das Quecksilber; nemiren kakor živo s.; pokalno živo s., das Knallquecksilber, DZ.
stółba, f. 1) die Stufe, die Staffel, Mik., ogr.-C.; stopila je na živo stolbo, Zv.; — pl. stolbe, die Stiege, ogr.-Valj. (Rad); die Leiter, ogr.-C.; — 2) = stolbe, Vrt., Levst. (LjZv.).
tatvína, f. 1) der Diebstahl; — 2) das Gestohlene; živo tatvino pri kom najti, Dalm.
tŕnje, n. coll. die Dornen; — der Dornstrauch, der Dornbusch; — das Dorngestrüppe; — živo t., der Brombeerstrauch (rubus fruticosus), mrtvo t., die Ackerbrombeere (rubus caesius), Josch.
v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.-M., C.; studenec na vago, Fr.-C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
zabičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabičiti; einschärfen, Levst. (Nauk), Jurč., nk.; nihče ne more dovolj z. v živo, es kann nicht genug darauf hingewiesen werden, Levst. (Močv.).
zapȋra, f. 1) das Verschließen, das Versperren, Cig., Jan.; — der Verschluss, die Sperre, Cig., Jan., DZ.; uradna z., ämtlicher Verschluss, DZ.; — die Haft, Cig.; — die Clausur, Cig.; — 2) ein Behältnis, das sich verschließen lässt: vse živo jih je bilo po kraljevem poslopju, po zapirah, po posteljah, Ravn.
zbósti, zbódem, vb. pf. stechen; z. koga z iglo; z. se, sich stechen; z. se z iglo, s trnom; — empfindlich kränken; s kako besedo koga z., Cig.; te besede so ga v živo zbodle, Cig.
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dòklen vez. dokler: je terpesliv, doklen ráni, ino vecserásni (poſni) deſch na nyou prime SM 1747, 28; kai doklen on natom ſzveiti jeſzte SM 1747, 42; moj voditel, doklen bodem živo BJ 1886, 7
Jǜri -ja m Jurij: Jüri Jurjavics KŠ 1771, A6b; Po eti ide Dalamtina Jüri KŠ 1771, A6b; Živo je môž, Jüri ziméno BJ 1886, 24; Gyüri je ſzlüso KM 1790, 74; Sz. Gyüri KŠ 1771, 812; szo Lutheri potájenomi Goszpon Gyüri pravili KOJ 1845, 68; Na ſz. Gyürja dén KŠ 1771, 845; Liki, od ſz. Gyürgya BKM 1789, 4
stvár -i ž
1. žival, živo bitje: Metülec je tüdi lêpa sztvár KAJ 1870, 10; állat (sztvár) AIN 1876, 10; Pes, Poznana hižna stvár AI 1878, 7; Govorejnye je ono, po sterom sze lidjé od nejme, i nerázumne sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; Neszrecsnêsi od nerázumni sztvári Bi bio sors nas KAJ 1848, 6; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; tê lidjé malosze locsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3; Bougo, ſteri vſzákoi ſztvári nyé ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6b; predgajte Evangyeliom vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári KŠ 1771, 156; Ti nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino na hránis vszáko sivoucso ſztvár ABC 1725, A6a; Kak ſzo pa barbaruske vidili viſzécso ſztvár [kacso] KŠ 1771, 427; Ki dr'zi vſzáko ſztvár, On bode i vász hráno BKM 1789, 10; Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; Pa csi bi v-etom lôgi edno za divjo sztvár trepetôcse szrcé klepetalo AI 1875, kaz. br. 7; [mačko] májo jo za domáčo stvár AI 1878, 8; Vu kom ſzo bilé vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; naj bi tak velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Delavne sztvaré KAJ 1870, 105; na trsztovoj korenyê máli sztvari stojo AI 1875, kaz. br. 3; Za csloveka szo divji sztvári nevarni AIN 1876, 32; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo TF 1715, 47; Vszeh Sztvári Ocsi na tébe glédaio ABC 1725, A6a; dabi mogli tebé Bogá naſsega ober vſzei ſztvári lübiti SM 1747, 55; ſzo ſztáli okoli ſtiri ſztvár KŠ 1771, 779; tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848, 25; Doszta sztvári pojê drüge sztvaré szvojga szpôla KAJ 1870, 10; vučitel si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ali i drugim sztvaram doszta neprilike dela KAJ 1870, 111; kaj je Boug zvirine ino ſkodlive ſztvári nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i druge ſztvári KM 1796, 4; i nebi najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Što bi mogo poznati vse stvári, štera so po vsej držélaj AI 1878, 4; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; csi ſztvorjenimi ſztvármi neſzpodobno 'zivémo KŠ 1754, 21; Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
2. stvar, kar je ustvarjeno: Nikakſa ſztvár me ne odloucsi od Jesusseve lübezni SM 1747, 73; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; ni nikſa druga ſztvorjena ſztvár od lübéznoſzti Bo'ze ne odloucsi KŠ 1771, 340; Stera ſztvorjena ſztvár Bo'sa je náj bole ſzpominanya vrejdna za Angyelmi KMK 1780, 10; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo dobi BJ 1886, 7; kaibiſze Bogá ober vſzeh ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; Nazemli pa vſzáke ſztvári KŠ 1754, 265; nikse ſztvorjene ſztvári ne ſzmejmo moliti KŠ 1754, 7a; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; ali nadigávanye k-káksoj ſztvári KŠ 1754, 59; káksi rázlocsek je 2.) med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Ka ſze lejko na bolvane obrné? .. vſze ſztvorjene i naprávlene, ſztvári KŠ 1754, 10; Náj bole ſzpominanya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári Bo'se KMK 1780, 9; Jeli je ſzvojega Goſzpodna Bogá od vſzej ſztvári naj bole lübo KŠ 1754, 209; Naj ſze vſzáko koleno naklekne ti nebeſzkih i zemelſzkih ſztvári KŠ 1771, 594; Zmo'zni ſztvoritel vſzej ſztvári BKM 1789, 3; Boga, ki je teliko nebeſzke, i zemelſzke ſztvári z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 4; ka je Boug mené ſztvouro zevſzeimi ſztvármi navküpe TF 1715, 21; I táksa vüpazen vcsini csloveka veſzéloga pred vſzejmi ſztvorjenimi ſztvármi KŠ 1771, 444
svéjt tudi svéit -a m
1. svet, zemlja z vsem, kar obstaja na njej: zavoly toga greiha ſzveit potolpil ſzeje SM 1747, 88; Bo'ze králeſztvo je veſz ete okrougli ſzvejt KŠ 1754, 159; Sztákſim haſzkom tebé ete ſzvejt darüje SŠ 1796, 10; Ali naszkorom ga je szvejt resen KOJ 1848, 5; Toga ſzveita, ta preidocsa SM 1747, 91; Od zacsétka ſzvitá je vecs ti nepravicsni KŠ 1754, 10b; Liki je náſz odébrao vu nyem pred fundamentomom ſzvejta KŠ 1771, 574; Vu ſzlejdnyem vrejmeni ſzvejta Ziso je z Devicze Márie tejla BKM 1789, 4; Od ſztvárjanya ſzvejta KM 1796, 3; Sztoga ſzvejta radi naj pojdemo SŠ 1796, 8; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; Veſzéli csákajmo, 'Ze vſzi knám na ſzvejt nyega BKM 1789, 8; Keliko dni je ſztvárjao Boug te ſzvejt KM 1796, 3; ki ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; Záto ſzam ſzvejt oſztavo SŠ 1796, 4; ka sze escse na ete szvejt nej naroudo, ki bi KOJ 1833, V; Zoltána ete szvejt odsztávi KOJ 1848, 4; kako i czeilo kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; povéksávai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Dokecs bom ſiv natim ſzveiti SM 1747, 72; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; idoucſi povſzem ſiroukom ſzvejti predgat KŠ 1771, 3 (B2a); Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; vſza, ſtera ſzo na tom ſzvejti, z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 3; Natom ſzvejti je tve 'sivejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; ki nescse vnejmar tá 'siveti na ſzvejti SIZ 1807, 9; ár ki po szvejti scsé, sze domá navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Vse, kaj na sveti živé AI 1878, 4; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; Táksa ſzo nad ſzvejtom obláſzt KŠ 1754, 83; Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4
2. skupnost ljudi na zemlji: zapovid, da bi ſze ſzpiſzao veſz ſzvejt KŠ 1771, 167; da ani Vrág ani te ſzveit náz ne prekáni TF 1715, 30; ſzvejt, po hüdom csefketanyi KŠ 1754, 164; Nyiva je pa ete ſzvejt KŠ 1771, 45; lübezen kriſtuſſevo, ſteraje od vſzega ſzveita modrouſzti vékſa TF 1715, 5; dabi náſz vö oſzloubodo zetoga hüdoga ſzvejta KŠ 1754, 118; Ár vſze, ka je na etom ſzvejti nej je od Otsé, nego z ſzvitá KŠ 1754, 62; Nej je na bláznoſzt ſzpravo Boug modrouſzt etoga ſzvejta KŠ 1771, 491; Darüj mi oh Boug z-etoga csalárnoga ſzvejta vö preminejnye KM 1783, 6; naj ſze ne zvisáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt KM 1796, 10; cslovik, naj li Bougi ſzlü'zi, Vrági ſzvejti pa czilou okorni boude KŠ 1754, 189; Csi eta csinis, ſzká'zi ſze ſzvejti KŠ 1771, 288; Nad kejm ſze ſzvejti csüdno zdi BKM 1789, 3; Sto je pa, ſteri te ſzvejt premága SM 1747, 26; Tak je Boug ete ſzvejt lübo KŠ 1754, 121
tlakomèra -e ž tlakomer: Živo srebro Nüca se za topločomero i za tlakomero AI 1878, 56
topločomèra -e ž toplomer: Nüca se (živo srebro) za topločomero AI 1878, 56
zblóditi tudi zblóuditi -im dov. zmesti, zmešati: Nyega Nemre zblóditi jálen szvêt KAJ 1848, 131; szo miszeo szpreobernili ini zbloudili KOJ (1914), 113
zblóditi se -im se zmesti se, zmešati se: Nego za kákšega zroka volo se je ete siromaček vu pámeti natelko zblôdo BJ 1886, 25
zblòdjeni -a -o zmeden, zmešan: Povrni, ka je zblodjeno BRM 1823, 88; Živo je eden zblodjene pámeti môž BJ 1886, 24
živèti -ém nedov.
1. živeti: 'Siveti Élni KM 1790, 93(a); a kákda mámo mi vmisleinyi naſſem ſiveti TF 1715, 12; Dai nám 'siveti ABC 1725, A6b; vu postenom 'sitki ti imei 'siveti SM 1747, 88; tak je nám 'ziveti KŠ 1754, 116; pobo'zno i dobro 'ziveti KŠ 1771, 439; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; da on sztálno 'siveti more KOJ 1833, IX; Moremo zrédom 'ziveti AI 1875, kaz. br. 8; Tebi ſivém SM 1747, 46; 'Zivám jaſz KŠ 1754, 193; kaj jaſz 'zivém KŠ 1771, 314; Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; Csi 'zivém vu vernoſzti BRM 1823, 10; Da kak tvoje dobro dête vszedni 'zivém KAJ 1870, 5; Znam jasz komi 'zivém KAJ 1848, 4; ſteri ſives ino goſzpodüjes TF 1715, 48; ki sivés i kralües ABC 1725, A6b; ſivés i kralües vſzigdár SM 1747, 50; vu etoj vöri tak 'zivés KŠ 1754, 9b; Cſi vu Krisztuſi 'zivés BKM 1789, 15; pouleg nyegove volje ſivé TF 1715, 10; kai moi Odküpitel ſivé SM 1747, 32; ki ſz-ſzvojov dikov 'zivés KŠ 1754, 109; Duh je ki 'zivé KŠ 1771, 446; pod obláztyom mo'sá 'ſivé SIZ 1807, 7; cslovek záto sivé v .. Domovini KOJ 1833, X; ſztvár 'zivé KAJ 1870, 10; gorila živé na zahodnom bregi Afrike AI 1878, 6; vse živé zrok tvoji BJ 1886, 6; Gde ešče dedek ali babica živéta BJ 1886, 10; pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; Ako mi vu Dühi ſivémo SM 1747, 23; ár vnyem 'zivémo KŠ 1754, 88; Csi 'zivémo vu Dühi KŠ 1771, 569; Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Bojdi znami, da 'zivémo BKM 1789, 4; 'Z-nyim tak na veke 'zivémo BRM 1823, 3; 'zivéte pa Bougi KŠ 1771, 459; gda okorno 'zivéte BKM 1789, 10; lidjé, ſteri tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 240; i vradoſzti 'zivejo KŠ 1771, 189; ino pouleg právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; Opice živéjo od sadü AI 1878, 7; 'zivi ti vmeni KŠ 1754, 238; ino poleg Bosje reicsi mi ſivimo SM 1747, 81; i vu Kriſztuſi 'zivimo KŠ 1754, 111; Bougi na diko 'zivmo KŠ 1754, 138; i ſzvéto zivmo KŠ 1771, 458; Nouvi 'zitek 'zivimo BKM 1789, 102; Tak 'siv’mo i mi KM 1796, 19; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Vu pobo'znoszti 'zivte BKM 1789, 10; Zvüna práve vöre ne 'sívite SŠ 1796, 15; 'Zivte vu pobo'znoſzti BRM 1823, 5; nai ſivém zpregányanyem SM 1747, 71; ravnaj Mojo hodbo, naj 'zivém KŠ 1754, 245; Naj vpraviczi ſzvéto 'zivémo KŠ 1754, 109; na Bo'zo diko naj 'zivéjo KŠ 1754, 222; kaibi ponyem ſivel TF 1715, 23; neg dabi zmenom ſivel SM 1747, 69; Da bi jaſz pod nyim 'zivo KŠ 1754, 98; da bi Átila du'se 'sivo KOJ 1848, 6; kabi mi poſteno ſiveli TF 1715, 15; kaibi poleg teila ſiveli SM 1747, 25; dabi vpraviczi 'ziveli KŠ 1754, 109; doklem bodem sivel ABC 1725, A8b; Po nyem bodem páli ſivo SM 1747, 78; I 'zivo bom vnebéſzi KŠ 1754, 261; naj doklen bodem živo BJ 1886, 7; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; ár ti ne bos 'zivo KŠ 1754, 179; tak csini i 'zivo bos KŠ 1771, 204; Ár tou tejlo, Szkim bos 'zivo BKM 1789, 233; Neznas bos li'sivo lepraj do megnyena SŠ 1796, 10; Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; i 'zivejla bode KŠ 1771, 29; nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175; jeli bomo dobro 'znyim 'ziveli KŠ 1754, 173; Z-düsom z-tejlom 'sivelimo SŠ 1796, 17; Ar ako vi poleg teila bodte ſiveli SM 1747, 23; Steri pa bodo 'ziveli KŠ 1754, 271; I 'ziveli bodo KŠ 1771, 803; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67; i ráj ſzem meni 'zivo KŠ 1754, 240; grdou ſzam 'zivo KŠ 1771, 433; Nego ſzam tam 'siveo SIZ 1807, 45; Kak ſzi koli 'sivo ſzpitajo te SŠ 1796, 9; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; kakda je ſzvojov ſzloboſcsinov 'zivo KŠ 1771, 505; ka je vu dobrouti sitka 'siveo KM 1783, 201; Teda plácsa Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; I v-nyem je po ſzvojoj vouli 'ſiveo KM 1790, 58; Kakda je 'ſiveo té odvejtek KM 1796, 10; ka je Henrik fticsar 'siveo KOJ 1848, 9; bláj'zne dnéve szta 'zivela AI 1875, kaz. br. 7; Csi ſzmo nemertücslivo 'Ziveli KŠ 1754, 267; ki ſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; plakanyi, Vſterom ſzo 'ziveli ti verni BKM 1789, 9
2. uživati kaj: vtoj vecsérji, záto 'znyouv 'ziveti moremo KŠ 1754, 212; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti Z-szrecsov KAJ 1848, 3; Gda ſivé doſztoino ſztov vecſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; I kelikokrát z-ſterim ſzveſztvom vrejdno 'sivémo KMK 1780, 18; ov moi máli dár ſivi ſnyim TF 1715, 9; ete máli dár i 'zivi 'znyim KŠ 1754, 12a; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz BKM 1789, 5b; 'Zivi tak z-etimi (pesmimi) BRM 1823, IV; 'Zivi z-vecsérjov nyegovov KAJ 1848, 142; ako Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; Agnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli pred Vüzenſzkov Szobotov KŠ 1754, 185
3. uporabljati: Gda moremo nájbole 'siveti z-komajpreminoucsim vrejmenom KOJ 1833, 141; Niki meszto j zpodrügacsanyom 'sivéjo KOJ 1833, 86; 'selej, ka bi vszi 'snyé Jezikom 'siveli KOJ 1833, XI
živóuči tudi živóči -a -e
1. živeč: kaj je ov zapelávecz erkao eſcse 'zivoucsi KŠ 1771, 97; Da tak 'zivôcs Bodemo Tvoji verni BRM 1823, 376; zivoucsa zmo'zom ſzedem lejt KŠ 1771, 170; ino je vnyega ſivocſi Duh vdehno SM 1747, 3; vu necſiſztoucsi 'zivoucsoj Márii KŠ 1754, 232; 'zivoucsi lidjé KŠ 1754, 10; Najme vi 'zivoucsi lidjé Placſte ſze BKM 1789, 86; kotrige liki zmrtvi 'zivoucse KŠ 1771, 460
2. živ: Kako je mené poſzlal te ſivoucsi Bog SM 1747, 24; Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; Oh 'ſila 'ſivoucse vretine KM 1783, 182; 'zena, k'zivoucsemi mou'zi je privézana KŠ 1771, 461; ino je vdehno vu nouſz nyegov ſivocsega Düha SM 1747, 4; ino nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino nahránis vszáko sivoucso Sztvár ABC 1725, A6a; poſztavo jo je pred nyé 'zivoucso KŠ 1771, 370; vcsinyen je Adam vu 'zivoucso duſo KŠ 1771, 524; káksi rázlocsek je med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Po'zelejnye naſſega bli'znyega 'zivoucsi ſztvári KŠ 1754, 64; i ſtere 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; ſteroga je gori oſznáj'zo, 'zivoucſimi ſztvármi KŠ 1754, 93
živóuči -a -e sam. 1. živeči: Vſzáki zivoucſi ne merjé KŠ 1754, 117; da bi ti 'zivoucſi nebi vecs ſzebi 'ziveli KŠ 1754, 120; mojim i vſzejm vnyem 'sivoucsim SŠ 1796, 6
2. živi: ka iſcsete toga 'zivoucsega med mrtvimi KŠ 1771, 254; Ár ſze mi 'zivoucsi na ſzmrt dávamo KŠ 1771, 535; ár ſze ni eden pravicsen ne nájde zmed 'zivoucsimi KŠ 1754, 68; naj te med timi 'zivoucsimi dicsim KŠ 1754, 242

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

abota [ábota] samostalnik moškega spola

abotnik, neumnež

abotnica [ábotnica] samostalnik ženskega spola

abotnica, neumnica

abotnik [ábotnik] samostalnik moškega spola

abotnik

abrat [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ščegetavček, klitoris

abronka [ábronka] samostalnik ženskega spola

prve dlake na bradi

adofs [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb

adruščica [adrūščicanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruška, babura, fota

adruška [adrūškanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

koroško žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, babura, fota

afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

afinjica [áfinjica] samostalnik ženskega spola

majhna opica; opička

afklar [āfklarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

izdelovalec šivank, igel, sponk

afklarica [āfklaricanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

izdelovalka šivank, igel, sponk

aftašica [āftašicanepopoln podatek] (abtašica) samostalnik ženskega spola

opatinja

aftra [āftra] samostalnik ženskega spola

uzda

ajd [ȁjd] samostalnik moškega spola

pogan, ajd

ajfrar [ájfrar] samostalnik moškega spola

gorečnež

akolit [akolȋt] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolitar

akolitar [akolȋtar] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolit

aksa [āksa] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus

ala1 [āla] samostalnik ženskega spola

riba jegulja, LATINSKO: Anguilla

alcen [alcẹ̑n] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: elcen

alcenov rog [alcẹ̑nov rọ̑g] samostalniška zveza moškega spola

losovo kopito

aldovavec [aldovȃvǝc] (aldovalec) samostalnik moškega spola

žrtvovalec

ališče [alíšče] samostalnik srednjega spola

ribnik z jeguljami

alkur [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

plavalni mehurnepopoln podatek

aluška [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

piščančeknepopoln podatek

ama1 [áma] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: dojnica

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

androga [andrọ́ga] samostalnik ženskega spola

morska riba ozimica, LATINSKO: Coregonus wartmanni

antverhar [āntverhar] samostalnik moškega spola

rokodelec

apnar [apnár] samostalnik moškega spola

kdor žge apno; apnar

apostelj [apọ̑stǝlj apọ̑stǝljna] samostalnik moškega spola

apostol

apotekar [apotẹ̑kar] samostalnik moškega spola

lekarnar, apotekar

arba [ārba] samostalnik ženskega spola

zunanje žensko spolovilo; vulva

arban [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stric, tj. očetov brat

arcat [ārcatnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

zdravnik

arendavec [árendavǝcnepopoln podatek] (arendalec) samostalnik moškega spola

kdor da kaj v zakup; zakupodajalec

arestant [arestȁntnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

jetnik, zapornik, arestant

arga [ārga] samostalnik moškega spola

strahopeten človek

arink [ārink] samostalnik moškega spola

morska riba sled, LATINSKO: Clupea harengus

armada [armáda] samostalnik ženskega spola

vojska, armada

arovica [árovica] samostalnik ženskega spola

kravja, kozja ipd. dlaka

arzin [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

laket, komolec

asla [ásla] samostalnik ženskega spola

tvor, ulje, absces

ašterželj [ášteržǝlj ášteržǝljna] (aštržilj) samostalnik moškega spola
  1. jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema pod prsmi; podprsnica
  2. naramnica

PRIMERJAJ: naprsnik, oprsnik, podprsnica, podprsnik

ata [áta] samostalnik moškega spola

oče, ata

atapot [atapōtnepopoln podatek] (otopot) samostalnik moškega spola

morska žival sipa, LATINSKO: Sepia officinalis, ali rak(ovica)

avša [ȃvša] samostalnik ženskega spola

lahkomiselna ženska

avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

avtmant [āvtmant] samostalnik moškega spola

stotnik

avžlokar [āvžlokar] samostalnik moškega spola

mitničar

baba [bába] samostalnik ženskega spola
  1. stara ženska; baba
  2. pomočnica pri porodih; babica

PRIMERJAJ: težkulja, všegarica

babica [bábica] samostalnik ženskega spola
  1. stara ženska, ostarela mati
  2. stara mati; babica
  3. nakovalo za klepanje kose
  4. pomočnica pri porodih; babica
babina [bábina] samostalnik ženskega spola

stara ženska

babura [babȗra] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babuška, fota

babuška [babȗška] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babura, fota

bahač [baháč] samostalnik moškega spola

bahač

bahavec [báhavǝc] samostalnik moškega spola

bahač

bahavnik [báhavnik] (bahovnik) samostalnik moškega spola

bahač

bajavka [bájavkanepopoln podatek] (bajalka) samostalnik ženskega spola

vedeževalka

bajer [bājer] samostalnik moškega spola

ribnik, bajer

bakrenar [bakrẹ̑nar] samostalnik moškega spola

trgovec z bakrenimi izdelki

baksador [baksadōrnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

odposlanec, ambasador

PRIMERJAJ: bašador

balena [baléna] samostalnik ženskega spola

morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea

PRIMERJAJ: fokina, keta, kit, košir

banda [bȃnda] samostalnik ženskega spola

gneča

barantač [barantáč] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z blagovno menjavo; trgovec

barantavec [barantȃvǝc] (barantalec) samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z blagovno menjavo, trgovec

barbar [bȃrbar] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z barvanjem; barvar

barkador [barkadọ̑r] samostalnik moškega spola

ladijski kapitan

basant [basānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: fazant

bašador [bašadọ̑rnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

odposlanec, ambasador

PRIMERJAJ: baksador

baščenik [baščeník] samostalnik moškega spola

dedič

bebec [bẹ̑bǝc] samostalnik moškega spola

neumnež, bebec

bedro [bédro] samostalnik srednjega spola

bedro

belakin [belakȋn] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belokožnik

belka [bẹ̑u̯ka] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus

belokožnik [belokọ̑žnik] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belakin

belouška [beloȗška] samostalnik ženskega spola

kača belouška, LATINSKO: Natrix natrix

benderčar [bendẹ̑rčar] samostalnik moškega spola

vojak, ki nosi zastavo; zastavonoša; praporščak

PRIMERJAJ: bendero

berač [beráč] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

beračica [beračíca] samostalnik ženskega spola

beračica

beravselj [berávsǝlj berávsǝljna] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

bernjač [bernjáč] samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjavec

bernjavec [bernjȃvǝc] (bernjalec) samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjač

besednik [besẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

zagovornik pred sodiščem; odvetnik; besednik

betežnik [betežník] samostalnik moškega spola

bolnik

bezgavka [bǝzgȃvka] samostalnik ženskega spola

limfni organ v žrelu; mandelj

bezgetanje [bǝzgetȃnje] samostalnik srednjega spola

o lisicah gonjenje, parjenje

bezgetati [bǝzgetáti bǝzgẹ́čem] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; pojati se

bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola
  1. begunec
  2. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar
bežeč [bežȅč] samostalnik moškega spola

begunec

biba [bíba] samostalnik ženskega spola

plazilec

biček [bȋčǝk] samostalnik moškega spola

jagenjček, mlad oven

bik [bȉknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

samec goveda; bik

PRIMERJAJ: čamer, govedo, krava

birič [birȉč] samostalnik moškega spola

birič

biriška [birȋška] samostalnik ženskega spola

biričeva žena

bis [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

bivol

PRIMERJAJ: bivol

bistrovid [bistrovȉd] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

PRIMERJAJ: ostrovid

bivol [bívol] samostalnik moškega spola

divje govedo, bivol

PRIMERJAJ: bis

bivolina [bivolína] samostalnik ženskega spola

neroden človek, nerodnež

bizina [bīzina] samostalnik ženskega spola

riba beluga, LATINSKO: Huso huso

blagajnik [blagȃjnik] samostalnik moškega spola

zakladnik, blagajnik

blates [blátesnepopoln podatek] (blatez) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blateš

blateš [blátešnepopoln podatek] (blatež) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blates

bližnji [blȋžnji] samostalnik moškega spola

vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji

PRIMERJAJ: bližnjik

bližnjik [blȋžnjik] samostalnik moškega spola

vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji

PRIMERJAJ: bližnji

blodnik [blọ̑dnik] ali [blodník] samostalnik moškega spola

razuzdanec

bobnar [bọ̑bnar] samostalnik moškega spola

bobnar

bobničar [bobnȋčar] samostalnik moškega spola

kdor igra na pavke

bočar [bọ̑čar] samostalnik moškega spola

izsiljevalec denarja, izterjevalecnepopoln podatek

bodežnik [bọ̑dežnik] samostalnik moškega spola

poulični igralec, ki uprizarja boj za denar

PRIMERJAJ: šermir

bodicijes [nepopoln podatek] (bodeči jež) samostalnik moškega spola

žival jež, LATINSKO: Erinaceus

PRIMERJAJ: jež

bogataj [bogatȃj] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogatin, bogatinec

bogatin [bogatȋn] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogataj, bogatinec

bogatinec [bogatȋnǝc] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogataj, bogatin

boginec [bogȋnǝcnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

vedeževalec

PRIMERJAJ: bogovec

boginja1 [bogínja] samostalnik ženskega spola
  1. boginja
  2. vedeževalka
bogotajivec [bogotajȋvǝc] (bogotajilec) samostalnik moškega spola

kdor ne priznava boga; brezbožnik; ateist

bogovec [bọ́govǝc] samostalnik moškega spola

vedeževalec

PRIMERJAJ: boginec, pogovec

bogovednik [bogovẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

strokovnjak za bogoslovje; teolog

bogovka [bọ́govka] samostalnik ženskega spola

vedeževalka

boguljubni [boguljúbni] samostalnik moškega spola

kdor je Bogu všeč, božji ljubljenec

boh [bȍh] samostalnik moškega spola

s prašiča odrto, nerazrezano podkožno maščobno tkivo; boh

bojevavec [bojevȃvǝc] (bojevalec) samostalnik moškega spola

borec, borilec

PRIMERJAJ: bojnik

bojnik [bojník] samostalnik moškega spola

borec, borilec

PRIMERJAJ: bojevavec

boka [bōka] samostalnik ženskega spola

bok

bolar [bólar] samostalnik moškega spola

sladkovodna riba som, LATINSKO: Silurus

bolha [bóu̯ha] samostalnik ženskega spola

žival bolha, LATINSKO: Pulex irritans

bolnica [bou̯nícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

bolna ženska; bolnica

bolnik [bou̯níknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

bolan človek; bolnik

bolščilo [bou̯ščílo] samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek

PRIMERJAJ: bolščnik

bolščnik [bou̯ščník] samostalnik moškega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek

PRIMERJAJ: bolščilo

bolt [bọ̄ltnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: boltek

boltek [bọ̄ltǝknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: bolt

boltič [bóltič] samostalnik moškega spola

zunanja, čolniču podobna vdolbina v uhlju; scapha; anthelix

borštnar [borštnárnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

gozdni čuvaj, gozdar

bositi [bosīti bosím] nedovršni glagol

odstranjevati podkev

boter [bọ́tǝr] samostalnik moškega spola

krstni boter

botrinec [botrȋnǝc] samostalnik moškega spola

navadno množina krščenec, tj. človek v odnosu do svojega botra

brada [bráda] samostalnik ženskega spola

dlakava rast na obrazu; brada

bradač [bradáč] samostalnik moškega spola

kdor ima brado; bradač

bradavica [bradavíca] samostalnik ženskega spola

bradavica

bradinstvo [bradȋnstvo] samostalnik srednjega spola

obdobje zrelosti pri moškem

braditi se [bradīti se bradím se] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: bradovati

bradobrivec [bradobrȋvǝc] samostalnik moškega spola

brivec

PRIMERJAJ: brivec

bradovati [bradováti bradȗjem] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: braditi se

brahor [bráhor] samostalnik moškega spola

golša, podbradek

branik [braník] samostalnik moškega spola

branilec, branitelj

branjevec [bránjevǝc] samostalnik moškega spola

prodajalec sadja; branjevec

branjevka [bránjevka] samostalnik ženskega spola

prodajalka zelenjave, sadja; branjevka

brat [brȁt] samostalnik moškega spola

brat

bratec [brȃtǝc] samostalnik moškega spola

bratec

bratinec [bratȋnǝc] samostalnik moškega spola

bratov sin; nečak

PRIMERJAJ: bratranec

bratranec [brátranǝc] samostalnik moškega spola

bratov ali sestrin sin; nečak

PRIMERJAJ: bratinec

brav [brȃv] samostalnik moškega spola

zaklano ovčje, ovnovo truplo

bravar [bravár] samostalnik moškega spola

ovčji pastir

bravec [brȃvǝc] (bralec) samostalnik moškega spola

bralec

bregomačka [bregomȃčka] (brgamačka) samostalnik ženskega spola

žival svizec, LATINSKO: Marmota marmota

bregovnica [bregọ̑vnica] (brigovnica) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregulja1

bregulja1 [bregúlja] (brigulja) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregovnica

bregulja2 [brẹ̑gulja] samostalnik ženskega spola

navadno množina lastovka, ki živi ob bregovih rek; bregulja, LATINSKO: Riparia riparia

brejiti [brẹ́jiti brẹ̑jim] in [brejīti brẹ́jim] nedovršni glagol

povzročati brejost, obrejevati

brencelj [brẹ́ncǝlj brẹ́ncǝljna] samostalnik moškega spola

brencelj, žival iz družine LATINSKO: Tabanidae

brgles [bȓgles] (brglez) samostalnik moškega spola

ptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis

brinovka [brínovka] samostalnik ženskega spola

ptica brinovka, LATINSKO: Turdus pilaris

britvar [brȋtvar] samostalnik moškega spola

izdelovalec nožev, britev

britvarica [brȋtvarica] samostalnik ženskega spola

izdelovalka nožev, britev

brivec [brȋvǝc] samostalnik moškega spola

brivec

PRIMERJAJ: bradobrivec

brke [bȓke] množinski samostalnik ženskega spola

brki

brklja [bȓklja] samostalnik ženskega spola

kost

brljavec [brljȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor slabo vidi; brljavec

brljavka [brljȃvka] samostalnik ženskega spola

ženska, ki slabo vidi; brljavka

brlog [brlȍg] samostalnik moškega spola

brlog

brlozga [brlọ̑zga] samostalnik ženskega spola

ženska, ki (rada) brozga po vodi, mlakuži

brodaška [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

žival krastača, LATINSKO: Bufo bufo

brodnik [brodník] samostalnik moškega spola

voznik broda; brodnik

brojica [brọ̑jica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brolica

brolica [brọ̑lica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brojica

brusar [brusár] samostalnik moškega spola

brusilec

brzda [bŕzda] samostalnik ženskega spola

železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda

bubuj [bubúj] samostalnik moškega spola

ptica sova uharica, LATINSKO: Strix bubo

buča [búča] samostalnik ženskega spola
  1. rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
  2. glava, lobanja
bučela [bučẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: čebela

budalo [bȗdalo] (bodalo2) samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete, kratkoviden človek

budivec [budȋvǝc] (budilec) samostalnik moškega spola

buditelj

budnica [budníca] samostalnik ženskega spola

buditeljica

buhta [būhta] samostalnik ženskega spola

krdelo, množica

buk [bȗk] samostalnik moškega spola

o kravi čas parjenja, gonitev

bukati se [bȗkati se bȗka se] nedovršni glagol

o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; bukati se

buklar [buklár] samostalnik moškega spola

prodajalec knjig

buklovarnik [buklovȃrnik] samostalnik moškega spola

knjigovodja

bukvovezec [bukvovẹ̑zǝc] samostalnik moškega spola

knjigovezec, tiskar

bula [búla] samostalnik ženskega spola

oteklina, bula

bulovž [búlovž] samostalnik moškega spola

koroško ptičja kletka

burdelnica [burdẹ̑lnica] (bordelnica) samostalnik ženskega spola

prostitutka

buroviš [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stara beseda mestni glavar

PRIMERJAJ: burovizda

burovizda [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stara beseda mestni glavar

PRIMERJAJ: buroviš

caf [cȃf] samostalnik moškega spola

v Novem mestu sodni sluga, birič

PRIMERJAJ: cap

caker [cákǝr] samostalnik moškega spola
  1. skupnost
  2. trgovanje
cap [cȃp] samostalnik moškega spola
  1. razcapanec
  2. sodni sluga, birič

PRIMERJAJ: caf

carar [cárar] samostalnik moškega spola

ptica drozg, carar, LATINSKO: Turdus viscivorus

cebati [cǝbáti cǝbȃm] nedovršni glagol

brcati

ceglar [cẹ̑glar] samostalnik moškega spola

izdelovalec opeke

cehovec [cẹ́hovǝc] samostalnik moškega spola
  1. član ceha
  2. pivski tovariš
cenik [ceník] samostalnik moškega spola

sodnik, ki presoja v tržnih zadevah

PRIMERJAJ: cenitnik

cenitnik [cenȋtnik] samostalnik moškega spola

sodnik, ki presoja v tržnih zadevah

PRIMERJAJ: cenik

cepetati [cepetáti cepetȃm] nedovršni glagol

cepetati

cerkveni vitez [cerkvẹ̑ni vȋtez] samostalniška zveza moškega spola

član cerkvenega viteškega reda; templjar

cesar [césar] samostalnik moškega spola

cesar

cibika [cȋbika] samostalnik ženskega spola

majhna, mlada kokoš

cifa [cífa] samostalnik ženskega spola
  1. jajcevod
  2. resa, franža
  3. vlačuga
cifrati [cȋfrati cȋfram] nedovršni glagol

krasiti, zaljšati

cigar [cīgarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

mornar

cigavt [cȋgavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cikavt

cijaz [cijȃz] samostalnik moškega spola

počasen človek, počasen služabnik

cikavt [cȋkavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cigavt

cimbalnik [cȋmbalnik] samostalnik moškega spola

kdor igra na cimbal; cimbalist

cipa [cípa] samostalnik ženskega spola

neka ptica, verjetno cipa, LATINSKO: Anthus

cipček [cȋpčǝk] samostalnik moškega spola

jeziček, uvula, tj. jezičasti podaljšek mehkega neba

PRIMERJAJ: grčanik

ciplja [cȋplja] samostalnik ženskega spola

žila odvodnica, utripalka; arterija

citrar [cȋtrar] samostalnik moškega spola

kdor igra na brenkalo, citre

cizek [cȋzǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz družine ščinkavcev, verjetno lišček, LATINSKO: Fringilla carduelis, ali čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: čiček

clinek [clȋnǝk] (clenek, členek, člinek) samostalnik moškega spola

sklep, členek, tj. gibljiv stik dveh kosti

PRIMERJAJ: čelenek, članek, ganek, gib

cmintar [cmīntarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

poljska mišnepopoln podatek

colnar [cọ̑lnar] samostalnik moškega spola

kdor pobira pristojbino za trgovsko blago; mitničar

conta [cọ̑nta] samostalnik ženskega spola

ženska slabega slovesa, vlačuga

coprnica [cọ̑prnica] samostalnik ženskega spola

čarovnica, coprnica

cucek [cȗcǝk] samostalnik moškega spola

kužek, cucek

cuzati [cȗzati cȗzam] nedovršni glagol

sesati mleko

cuzek [cȗzǝk] samostalnik moškega spola

prsna bradavica, sesek

cvep [cvēp] samostalnik moškega spola

ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek

PRIMERJAJ: popek

cvrček [cvȓčǝk] samostalnik moškega spola

ptica repnik, LATINSKO: Fringilla cannabina

čamer [čámǝr] samostalnik moškega spola

bik

PRIMERJAJ: bik

čaplja [čȃplja] samostalnik ženskega spola

ptica štorklja, LATINSKO: Ciconia

čar [čárnepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. ruski car
  2. turški sultan
čarkar [čȃrkar] samostalnik moškega spola

kdor izvaja črno magijo; čarovnik

čebela [čǝbẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: bučela

čebelar [čǝbelár] samostalnik moškega spola

čebelar

čebelnjak [čǝbelnják] samostalnik moškega spola

čebelnjak

PRIMERJAJ: panjevica, uljnjak

čeda [čẹ́da] samostalnik ženskega spola

čreda

PRIMERJAJ: čreda

čednik [čẹ́dnik] (črednik) samostalnik moškega spola

kravji pastir; črednik

čekmašter [čẹ̄kmaštǝr] (čekmošter) samostalnik moškega spola

cehovski mojster

PRIMERJAJ: ceka1

čelenek [čelẹ̑nǝk] (členek) samostalnik moškega spola

sklep, členek, tj. gibljiv stik dveh kostinepopoln podatek

PRIMERJAJ: clinek, članek, ganek, gib

čeljust [čeljȗst] samostalnik ženskega spola

spodnja čeljust

čelo [čélo] samostalnik srednjega spola
  1. čelo
  2. začeteknepopoln podatek, naslovnicanepopoln podatek
čerulek [čerūlǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica, morda LATINSKO: Burhinus oedicnemus, ali navadni kamenjar, LATINSKO: Srepsilas interpres

česati [česáti čẹ́šem] in [čẹ́sem] nedovršni glagol

česati

česravec [česrȃvǝc] (česralec) samostalnik moškega spola

hrošč, ki ima sprednja trda krila pokrita z belimi lisami in poprhom; mlinar, LATINSKO: Polyphylla fullo

čevca [čẹ́vca] (črevca) množinski samostalnik srednjega spola

črevca

čevljar [čevljár] samostalnik moškega spola

čevljar

čevo [čevọ̑ čevẹ̑sa] samostalnik srednjega spola

črevo

PRIMERJAJ: črevo

čevogledec [čevoglẹ̑dǝc] (črevogledec) samostalnik moškega spola

kdor prerokuje iz drobovine zaklane živali

čiček [čīčǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz rodu ščinkavcev, verjetno čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: cizek

čiležnik [číležnik] samostalnik moškega spola

izdelovalec žice; žičar

čimžman [čȋmžman] samostalnik moškega spola

zavezanec podložniške dajatve od posestva zemljiškemu gospodu

činklja [čȋnklja] samostalnik ženskega spola

neka riba, verjetno činklja, LATINSKO: Misgurnus fossilis

čislar [čȋslar] samostalnik moškega spola

matematik, računar

članek [člȃnǝk] samostalnik moškega spola

člen, členek

PRIMERJAJ: clinek, čelenek, ganek, gib

človek [člóvek] samostalnik moškega spola

človek

človeštvo [človẹ̑štvo] samostalnik srednjega spola

človeštvo

čmrlj [čmŕlj] samostalnik moškega spola

žival iz rodu čmrljev, LATINSKO: Bombus

čofinek [čofȋnǝk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

čofitelj [čofítǝlj čofítǝljna] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

čohovina [čọ́hovina] samostalnik ženskega spola

meso mladega goveda

čolnar [čou̯nár] samostalnik moškega spola

mornar

čop [čȍp] samostalnik moškega spola

čop, šop las

čopar [čọ̄par] samostalnik moškega spola

branjevec, prodajalec limon

čopka [čọ̑pka] samostalnik ženskega spola

čopasta kokoš; čopka

čreda [črẹ́da] samostalnik ženskega spola

stara beseda čreda

PRIMERJAJ: čeda

črevo [črevọ̑] samostalnik srednjega spola

koroško črevo

PRIMERJAJ: čevo

črmeljak [črmelják] (črmljak) samostalnik moškega spola

rumenjak

črnooka [črnoọ̑ka] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba črnooka, LATINSKO: Abramis sapa

črnošolec [črnošọ̑lǝc] samostalnik moškega spola

čarovnik

črt [čȓt] samostalnik moškega spola
  1. sovražnik
  2. hudobni duh
črv1 [čȓv] samostalnik moškega spola

črv

čuk [čȗk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Strix noctua

čuš [čūš] samostalnik moškega spola

žival podlasica, LATINSKO: foetorius, ali kuna, LATINSKO: Mustela

čuvaj [čuvȃj] samostalnik moškega spola

nočni čuvaj, stražar

čvetrtnik [čvetrtník] samostalnik moškega spola

manjši oddelek vojakov, verjetno štirih

damjak [dȃmjak] samostalnik moškega spola

žival gams, LATINSKO: Rupicapra rupicapra

danka [dánka] samostalnik ženskega spola
  1. debelo črevo
  2. krvavica
darovnik [darovník] samostalnik moškega spola

darovalec

dasne [dásne] (desne) množinski samostalnik ženskega spola

dlesen

deb [dȅbnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: adofs, odab, otap, smrdokavra, vodeb

debeljak [debelják] samostalnik moškega spola

debel človek, debeluh

dečla [dẹ́čla] samostalnik ženskega spola

mlada ženska, devica

PRIMERJAJ: dekle

ded1 [dȅd] samostalnik moškega spola
  1. ded
  2. zaponka za spenjanje oblačil
ded2 [dẹ̄d] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: dedič

dedec [dẹ̑dǝc] samostalnik moškega spola
  1. ded
  2. star moški; starec
dedič [dẹ̑dič] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: ded2

dejanjak [dejȃnjak] (dejanjek) samostalnik moškega spola

kdor dela; delavec

deka [dẹ̑ka] samostalnik ženskega spola

odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu

PRIMERJAJ: farkeš, plahta

dekelnik [dẹ́kǝlnik] samostalnik moškega spola

kdor ljubimka z deklo

dekla [dẹ́kla] samostalnik ženskega spola

stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih; dekla

dekle [deklȅ] samostalnik srednjega spola

doraščajoča ženska; dekle

PRIMERJAJ: dečla, deklica

deklica [dẹ́klica] samostalnik ženskega spola

mlajše dekle; deklica

deklič [deklȉč] samostalnik moškega spola

mlada ženska, devica

deklištvo [deklȋštvo] samostalnik srednjega spola

deklištvo, devištvo

deklovati [dẹ́klovati dẹ́klujem] nedovršni glagol

biti, služiti za deklo

delavec [dẹ́lavǝc] samostalnik moškega spola
  1. delavec
  2. dninar
delfin [delfȋn] samostalnik moškega spola

morski sesalec delfin, LATINSKO: Delphinus

desetak [deseták] samostalnik moškega spola
  1. poveljnik desetine; desetnik; korporal
  2. kovanec za deset enot; desetak
  3. igralna karta z vrednostjo deset
desetar [desetár] samostalnik moškega spola

poveljnik desetine; desetnik; korporal

desetnik [desẹ̄tnik] samostalnik moškega spola

upravičenec do desetine

desnica [desníca] samostalnik ženskega spola

desna roka; desnica

dete1 [dẹ́te] samostalnik srednjega spola

otrok, potomec

detece [dẹ̑tece] samostalnik srednjega spola

detece

detel [dẹ́tǝlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica žolna, LATINSKO: Picus, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus

detiščnost [dẹ́tiščnost] samostalnik ženskega spola

otroštvo

dever [devẹ̑r] samostalnik moškega spola

svak

devica [devíca] samostalnik ženskega spola

devica

deželan [deželȁn] (duželan) samostalnik moškega spola

kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan

PRIMERJAJ: dežela, deželanik

deželanik [deželȃniknepopoln podatek] (duželanek) samostalnik moškega spola

kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan

PRIMERJAJ: dežela, deželan

deževnik [dǝžẹ́vnik] samostalnik moškega spola

divja raca

dihur [dihȗr] samostalnik moškega spola

žival dihur, LATINSKO: Mustela putorius

dimljača [dimljáča] ali [dȋmljača] samostalnik ženskega spola

otekla bezgavka (v dimljah) kot bolezenski znak kuge

dimlje [dȋmlje] množinski samostalnik ženskega spola

spodnji del trupa med trebuhom in stegni; dimlje

dimnikar [dȋmnikar] samostalnik moškega spola

dimnikar

dirjavec [dírjavǝc] (dirjalec) samostalnik moškega spola

hiter jezdec

divjačina [divjáčina] samostalnik ženskega spola

divja žival

divjak [divják] samostalnik moškega spola

človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak

divjina [divjína] samostalnik ženskega spola
  1. divje rastoče rastlinje
  2. meso divje živali
diže [díže] množinski samostalnik ženskega spola

menstruacija

PRIMERJAJ: diženga, sumah

diženga [dížǝnga] (dižinga) samostalnik ženskega spola

menstruacija

PRIMERJAJ: diže

dižna žena [dížna žéna] samostalniška zveza ženskega spola

ženska v času menstruacije

PRIMERJAJ: diže

dlaka [dláka] samostalnik ženskega spola

dlaka

dlan [dlȃn dlanȗ] samostalnik moškega spola

dlan

dlesk [dlȅsk] samostalnik moškega spola

ptica dlesk, LATINSKO: Coccothraustes coccothraustes

dobrotnik [dobrọ̑tnik] samostalnik moškega spola

dobrodelnik, dobrotnik

dodelilnik [dodelȋu̯nik] samostalnik moškega spola

darovalec

dohtar [dọ́htar] (doktor) samostalnik moškega spola

univerzitetno izobražen človek; doktor

dojiti [dojīti dojím] nedovršni glagol

dojiti

dojnica [dojníca] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: ama1

dolžekar [dóu̯žikar] ali [dou̯žikár] samostalnik moškega spola

zapravljivec, potratnež, goljuf

dolžnica [dou̯žníca] samostalnik ženskega spola

ženska, ki ima dolg; dolžnica

dolžnik [dou̯žník] samostalnik moškega spola

kdor ima dolg; dolžnik

donda [dọ̑nda] samostalnik ženskega spola
  1. punčka
  2. nališpano dekle
draginjar [dragȋnjar] samostalnik moškega spola

kdor zadržuje poljske pridelke pri sebi in s tem zvišuje njihovo ceno

dragonar [dragọ̑nar] samostalnik moškega spola

vojak, ki se bojuje na konju in peš; dragonec

drajna [drȃjna] samostalnik ženskega spola
  1. pesem z ljubezensko, erotično vsebino
  2. ženska, ki ima s kom nedovoljeno spolno razmerje; ljubica
drajnik [drȃjnik] samostalnik moškega spola

vlačugar, kurbir, razuzdanec

drakslar [drákslar] samostalnik moškega spola

strugar

drenj [drȅnj] samostalnik moškega spola

gneča, drenj

drevnikar [drẹ̑vnikar] samostalnik moškega spola

strokovnjak za vzgojo dreves

drezen2 [drẹ́zǝn] samostalnik moškega spola
  1. notranji, osrednji del debla; stržen
  2. stržen tvora, furunkla

PRIMERJAJ: stržen

drgetati [drgetáti drgetȃm] nedovršni glagol

tresti se, drgetati

drgotati [drgotáti drgọ́čem] nedovršni glagol

zelo se tresti, drgetati

drob [drọ̑b drobȗ] samostalnik moškega spola

drobovje, tj. organi v prsni in trebušni votlini

drobje [drọ̑bje] samostalnik srednjega spola

drobovje, namenjeno žrtvovanju

drobnice [drọ́bnice] množinski samostalnik ženskega spola

ovce in koze; drobnica

drobtiničar [drobtȋničar] (drobtinčar) samostalnik moškega spola

pobiralec, zbiratelj majhnih, manj pomembnih stvari

drozg2 [drọ̑zg] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

drskač [drskáč] (driskač) samostalnik moškega spola

ptica brinovka, LATINSKO: Turdus pilaris

PRIMERJAJ: drsa

drstiti [drstīti drstím] nedovršni glagol

drstiti se

drstva [dȓstva] samostalnik ženskega spola

čas drstenja rib, drstenje

družba [drȗžba] samostalnik ženskega spola

skupina ljudi s skupnimi interesi; družba; druščina

druže [družȅ družẹ́ta] samostalnik moškega spola

zakonski mož

družica1 [družíca] samostalnik ženskega spola

dekle, ki spremlja nevesto k poroki; družica

družina [družína] samostalnik ženskega spola

družina

družiti [družīti družím] nedovršni glagol

družiti se

drvar [drvár] samostalnik moškega spola

drvar

drviti [drvīti drvím] nedovršni glagol

poditi, gnati

duhovnik [duhovníknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

duhovnik

duhovstvo [duhọ̑vstvo] samostalnik srednjega spola

duhovniki, duhovščina, duhovništvo

duhovščina [duhọ́vščina] samostalnik ženskega spola

duhovniki, duhovščina, duhovništvo

duša [dúša] samostalnik ženskega spola

duša

dušica [dušíca] samostalnik ženskega spola

dušica

dušnik [dušník] samostalnik moškega spola

sapnik

dvajsetak [dvajseták] samostalnik moškega spola
  1. poveljnik dvajsetih vojakov
  2. kovanec z vrednostjo dvajset
  3. igralna karta z vrednostjo dvajset

PRIMERJAJ: dvajsetica

dvojček [dvọ̑jčǝk] samostalnik moškega spola

vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; dvojček

PRIMERJAJ: dvojčič

dvojčič [dvọ̑jčič] samostalnik moškega spola

vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; dvojček

PRIMERJAJ: dvojček

dvoran [dvorȁn] ali [dvorȃn] samostalnik moškega spola

dvorjan

PRIMERJAJ: dvornik

dvornik [dvorník] samostalnik moškega spola

dvorjan

PRIMERJAJ: dvoran

ecin [ecīnnepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. debelo črevo
  2. bolečine v črevih
ecljavec [ecljȃvǝc] (jecljavec) samostalnik moškega spola

jecljavec

ecljavka [ecljȃvka] (jacljavka) samostalnik ženskega spola

jecljavka

eč [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stric, tj. očetov brat

PRIMERJAJ: očič

eden [édǝn éna] števnik
  1. en
  2. kot samostalnik nekdo, neki

PRIMERJAJ: en1, en2

edinčič [edȋnčič] samostalnik moškega spola

sirota

efa pod komunom [? pod komȗnom] samostalniška zveza ženskega spola

predrzna, nesramna, razuzdana ženska

ekina [ekínanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

morska riba prilep, LATINSKO: Echeneis

eklin [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

roka

elcen [élcen elcẹ́na] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: alcen

elfont [elfónt] samostalnik moškega spola

žival slon, LATINSKO: Loxodonta, LATINSKO: Elephas

erb [ẹ̄rb] samostalnik moškega spola

dedič

erbič [ẹ̄rbič] samostalnik moškega spola

dedič, ki je še otrok

erbov varuh [ẹ̄rbov váruh] samostalniška zveza moškega spola

skrbnik dediča, ki je še otrok

erhar [ẹ́rhar] samostalnik moškega spola

kdor stroji irhovino; irhar

PRIMERJAJ: jerhar

erold [ēroldnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

glasnik

erzeg [érzeg] samostalnik moškega spola

vojskovodja

etnica [etníca] samostalnik ženskega spola

neka riba, verjetno zobatec, LATINSKO: Dentex dentex

evangelist [evangelīst] samostalnik moškega spola

evangelist

evčunčič [evčȗnčič] samostalnik moškega spola

ptica kljunač, sloka, LATINSKO: Scolopax rusticolanepopoln podatek

ežbičje [ežbīčje] samostalnik srednjega spola

krma za divje živali

ežbin [ežbīn] samostalnik moškega spola

kdor krmi divje živali

ežbinje [ežbīnje] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer se rade zadržujejo divje živali

facelj [fácǝlj fácǝljna] samostalnik moškega spola

testen svaljek za pitanje perutnine, zlasti gosi, kopunov

PRIMERJAJ: fadljati

fadlavec [fadljȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor pita perutnino

fadljanje [fadljȃnje] samostalnik srednjega spola

pitanje, zlasti perutnine

fadljati [fadljáti fadljȃm] nedovršni glagol

pitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino

faja [fāja] samostalnik ženskega spola

zadnjica

fajancar [fajāncar] samostalnik moškega spola

izdelovalec poslikane posode iz loščene žgane gline, fajanse

fajbelj [fājbǝlj] samostalnik moškega spola

obolenje žlez pri konjih

fajdač [fajdáč] samostalnik moškega spola
  1. slepar
  2. širokoustnež, bahač

PRIMERJAJ: fajtač

fajmošter [fájmoštǝr] (fajmašter) samostalnik moškega spola

župnik

fajtač [fajtáč] samostalnik moškega spola

blebetač, čvekač, opravljivec

PRIMERJAJ: fajdač

fakin [fakȋn] samostalnik moškega spola

najet delavec

falot [falọ̑t] samostalnik moškega spola

trmoglavež, nepridiprav

fant [fȁnt] samostalnik moškega spola

fant

fantič [fantȉč] in [fȃntič] samostalnik moškega spola

fantek, fantič

fantinstvo [fantȋnstvo] samostalnik srednjega spola

fantovska leta

far [fȃr] samostalnik moškega spola
  1. svečenik, žrec
  2. duhovnik
farbar [fȃrbar] samostalnik moškega spola

barvar

farbarica [fȃrbarica] samostalnik ženskega spola

barvarka

farflja [fārflja] samostalnik ženskega spola

žival kresnica, LATINSKO: Lampyris noctiluca

farizer [farizẹ̄r] samostalnik moškega spola

farizej

farkeš [fārkeš] samostalnik moškega spola

odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu

PRIMERJAJ: deka, plahta

farman [fȃrman] samostalnik moškega spola

župljan

farmanstvo [fȃrmanstvo] samostalnik srednjega spola

župljani, skupnost župljanov

fatkar [fātkar] samostalnik moškega spola
  1. opravljivec
  2. pletilec
favd [fāvd] samostalnik moškega spola
  1. guba na koži
  2. guba na obleki
fazant [fazānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: basant

feflja [fẹ̄flja] samostalnik ženskega spola

klepetulja

fegan [fegȁn] ali [fegȃn] samostalnik moškega spola

zvodnik

feganka [fegȃnka] samostalnik ženskega spola
  1. zvodnica
  2. prostitutka

PRIMERJAJ: fuganka

feja [fēja] samostalnik ženskega spola

teta, tj. materina sestra

figamož [fígamož] samostalnik moškega spola

kdor ne drži dane besede, obljube; figamož

figar [figárnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

pletilec, tkalec

fijal [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

velblod, kamela

PRIMERJAJ: kamela, komela

fimor [fimọ̄r] samostalnik moškega spola

ptica sokolič, LATINSKO: Falco aesalon

firšt [fīršt] samostalnik moškega spola

knez

flam [flȃm] samostalnik moškega spola

potrebušina, flam

flankon [flankọ̑n] samostalnik moškega spola

potepuh, vagabund

fledanec [flẹ̄danǝc] samostalnik moškega spola
foglovž [fọ́glovž] samostalnik moškega spola

ptičja kletka

fokina [fokína] samostalnik ženskega spola

morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea

PRIMERJAJ: balena, keta, kit, košir

folk [fọ̑lk] samostalnik moškega spola

ljudstvo

fosar [fōsar] samostalnik moškega spola

draguljar, zlatar

fošenar [fošenár] samostalnik moškega spola

kdor nima glasbenega posluha

fota [fọ̄ta] (futa) samostalnik ženskega spola

žival pozidni prašiček, LATINSKO: Oniscus asellusnepopoln podatek

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babura, babuška

frajhar [frȃjhar] samostalnik moškega spola

kdor ometa z malto

fremen [fremẹ̄n] samostalnik moškega spola

streme

fretar [frẹ̑tar] samostalnik moškega spola

šušmar, nestrokovnjak

frfljati [frfljáti frfljȃm] nedovršni glagol

prhutati, frfotati

frfljavka [frfljȃvka] samostalnik ženskega spola

nestanovitna, lahkomiselna, površna ženska

frfulja [frfúlja] samostalnik ženskega spola

nestanovitna, lahkomiselna, površna ženska

frigeljc [frȋgǝljc] samostalnik moškega spola

neka majhna sladkovodna riba, verjetno globoček, LATINSKO: Gobio gobio

PRIMERJAJ: grundelj

frja [fr̄janepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

vojaška enota v velikosti ene tretjine kohorte, pribl. 600 vojakov

frjančič [frjānčič] samostalnik moškega spola

podpoveljnik vojaške enote v velikosti ene tretjine kohorte

frjanec [frjānǝc] samostalnik moškega spola

poveljnik vojaške enote v velikosti ene tretjine kohorte

frklja [fr̄klja] samostalnik ženskega spola

golša pri pticahnepopoln podatek

frkocar [frkọ̄car] (ferkocar) samostalnik moškega spola

kdor kodra lase; frizer

frkocarica [frkọ̄carica] (ferkocarica) samostalnik ženskega spola

ženska, ki kodra lase; frizerka

frkocati [frkọ̄cati frkọ̄cam] (ferkocati) nedovršni glagol

kodrati lase

frkocelj [frkọ̄cǝlj frkọ̄cǝljna] (ferkocelj) samostalnik moškega spola

zvit, zavit šop las; koder

frkolin [frkolȋn] samostalnik moškega spola
  1. bahač, gizdalin
  2. majhen fant
frontati [frọ̑ntati frọ̑ntam] nedovršni glagol

oskrbovati z živežem, hrano; preživljati

fržmagljivec [fržmagljȋvǝc] (feržmagljivec) samostalnik moškega spola

klevetnik, obrekljivec

PRIMERJAJ: fržmagovavec

fržmagovavec [fržmagovȃvǝc] (feržmagovalec, feržmagovavec, fržmagovalec) samostalnik moškega spola

klevetnik, obrekljivec

PRIMERJAJ: fržmagljivec

fuganka [fugȃnka] samostalnik ženskega spola

navadno množina zvodnica, prostitutkanepopoln podatek

PRIMERJAJ: feganka

fugor [fugọ́r] samostalnik moškega spola

riba jegulja, LATINSKO: Anguilla

fugrle [fugrlȅnepopoln podatek fugrlẹ́tanepopoln podatek] samostalnik moškega spola

neka močvirska ptica

fultran [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

neka ptica roparica, verjetno ribji orel, LATINSKO: Pandion haliaëtus

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2403 zadetkov.