Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

bobníčən, -čna, adj. 1) Pauken-: bobnični obroček, der Paukenring, Cig.; — 2) bobnična otlina, die Paukenhöhle (im Ohr), b. mrena, das Paukenfell, bobnični žleb, der Paukengang, Cig.
cẹ́piti, -im, vb. impf. 1) spalten: drva c., Holz spalten; luč c., Lichtspäne reißen, Z.; škrilje c., Schiefersteine abblättern, Cig.; c. se, sich spalten, sich fasern: nohet se cepi, zobje na glavniku se cepijo; Cesarski Graben se cepi od Ljubljanice, zweigt sich ab, Levst. (Močv.); glasove c., die Stimmen zersplittern; glasovi se cepijo, die Stimmen zersplittern sich (bei einer Abstimmung), nk.; — 2) pfropfen; v sklad c., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc, Vrtovec-M.; v zarezo ali žleb c., in die Kerbe, Cig.; s priklado c., an die Seite, Z.; z nakladom c., copulieren, Cig.; z nasadom c. (= s cevko c., Z.), pfeifeln, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, Cig.; za kožo (lub) c., zwischen Holz und Rinde, Cig.; v kožo (lub) c., äugeln, oculieren, Cig.; = c. s popkom, Tuš. (B.); c. hruško, črešnjo; cepljeno sadno drevje, veredelte Obstbäume; — 3) impfen, einimpfen; c. komu koze, Cig.; — 4) cepljen, berauscht, Dict., Cig., C.
grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.-C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.-C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.
gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).
podstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) darunterstellen, unterstellen; p. škaf (pod žleb, pod pipo, da vanj teče); nogo komu p., jemandem ein Bein unterstellen, Cig.; — 2) unten anfügen, anstecken; podstavljena (lesena) noga, der Stelzfuß, Zora; lemež p., eine Pflugschar mit neuem Eisen belegen, Cig.; p. sekiro, vile, Polj.; p. z jeklom, anstählen, Cig., Kr.; — 3) (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — podstavljen, beleibt, Cig.; — 4) unterspreizen, stützen, Cig.; s koli p., unterpfählen, Cig.; — (fig.) p. koga z jedjo (laben), Cig.; p. koga, jemanden heben (fig.), Zora; in Wohlstand versetzen: kmetstvo ga je podstavilo, Jurč.; z vzroki p. prošnjo, die Bitte begründen, Levst. (Cest.); — 5) p. plavž, den hohen Ofen zustellen, Cig.
polǫ̑žič, m. žleb preko ceste v klancu, Koborid-Erj. (Torb.).
prẹ́vor 1., m. 1) der Brachacker, Dol.-Mik.; — 2) prévor = žleb preko ceste v klancu, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 3) die Schneebahn, C.
skočník, m. 1) das Gefälle: voda ima dober skočnik, Svet. (Rok.); — 2) der Bachwasserfall, Cig.; — der Wasserfall über dem Mühlrade, Z.; — 3) = majhni žleb nad mlinskim kolesom, Poh.; — 4) die Heuschrecke, C.
strȗg, m. 1) ein Schabewerkzeug zum Abrinden der Pfähle, Dol.; s strugom jelševo, leščevo kolje belijo, BlKr.; — 2) das Drechselmesser, das Dreheisen, V.-Cig., Jan., Rib.-Mik.; bes. das Hohleisen zum Hohldrechseln, V.-Cig.; — neko orodje, s katerim se žleb reže v les, Podkrnci, Lašče-Erj. (Torb.), Savinska dol.; s strugom košpe izrezujejo, Tolm.; — 3) = spehalnik, der lange Hobel, der Stoßhobel, die Stoßbank, der Daubenhobel, Notr.-Cig., Podkrnci-Erj. (Torb.); — kolarski s., der Radhobel, Cig.; — 4) der Fenster- und Thürstock, ogr.-C.; — ein Thürbrett, ogr.-Valj. (Rad).
vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.).
zajẹ́sti, zajẹ́m, vb. pf. 1) z. koga, jemandem im Essen zu dessen Nachtheile zuvorkommen, schneller essen als ein anderer, der dadurch zu kurz kommt, Cig., C., Z., — übervortheilen, Fr.-C.; — 2) veressen, auf Essen verausgaben; ves denar je po krčmah zajedel in zapil; dolg z., eine Forderung abzehren, Cig.; — glavnica se zaje (wird aufgebraucht), ako ni naložena, Goriš.; — zajedla se je živina po zimi, das Vieh hat im Winter soviel aufgefressen, als es wert ist, Cig.; — z. se, sich an Lebensmitteln verschulden, Cig.; — 3) z. se v kaj, sich einbeißen: vrvca se v kožo cepljenega drevesa zaje; — globoko zajeden žleb, eine tief eingerissene Rinne, Šol.; — z. se, seichwund werden, C.; zajeden, seichwund (v. Kindern), C.; — zaje se mi v grlu, ich bekomme einen rauhen Hals, Zv.; — 4) z. se, = zagristi se (o mleku), Erj. (Torb.); — 5) (zum Nachtheile) verzehren, fressen: v jeseni ovce glen zajedo in shirajo, Polj.
žlabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = žlabudrati, C., (žlobot-) C., M.; — 2) plätschern: voda žlaboče, (žleb-) C.
žlẹ̑b, žlẹ̑ba, žlẹbȗ, m. die Rinne; voda po žlebovih teče; — die Vertiefung zwischen zwei schiefen Flächen, die Kehle (arch.), Cig., Jan., Cig. (T.); ž. delati dogi, eine Daube ausziehen, sie hohl schneiden, Cig.; — v žleb cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig.; — der Zug im gezogenen Flintenlauf, Cig.; — der Futtertrog, die Krippe im Stall, Cig., Jan., Zora, Notr., Gor.; — eine Furche zur Ableitung des Wassers, die Mulde, Jan., Levst. (Cest.); der Canal, C.; — ein längliches Thal zwischen zwei Bergen, Cig., Nov.-C.; eine Bergschlucht, C.; — der Gang (in der Anatomie), Cig., Jan.; scalni ž., der Harngang, Jan.
žlẹ̑bəc, -bca, m. 1) dem. žleb; — 2) = žlebnjak, Cig.
žlẹ̑bək, -bka, m. dem. žleb; das Rinnchen; — v ž. cepiti, t. j. tako cepiti, da se v žlebek, na divjaku izrezan, pritakne cepič, M.; — die Rinne am Knochen (zool.), Cig. (T.); — der Gang: scalni ž., der Harngang, Cig.; — die Mauernuth, DZ.
žlẹbogrȋzəc, -zca, m. = konj, ki žleb grize, C., Strp.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

rór -a m
1. dimnik: Kémény, rôr, dinnyák AIN 1876, 62; Na sztrehi i pri rôri KAJ 1870, 27
2. žleb, cev: Vêdro je v-eden globoki 'zleb (rôr) püsztseno KAJ 1870, 84
žléb tudi žléjb -a m jarek: On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Vêdro je v-eden globoki 'zlêb (rôr, gutane bajce) püsztseno KAJ 1870, 84; Pod városom za vöpelanya grdôcse naprávleni 'zlebôvje szo zadelani AIP 1876, br. 3, 8

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

žleb [žlẹ̑b žlebȗ] samostalnik moškega spola

žleb, tj. manjši kanal za odtekanje vode

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žleb (žleb, žlep) samostalnik moškega spola
žlep samostalnik moškega spola

GLEJ: žleb

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

žleb mF5, antefinati ẛhlébi per ſtréhi, pod kapom; hydraulus, hydraulivodeni rori, ali ṡhleibi, po katerih voda tezhe; inciliavodeni ṡhleibi, ali jamizi, po katerih voda tezhe; sacra fistulaherbtiṡzhe, shléb harbtiṡzha; sciphonzeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

žleb -a m žleb, kanal: shivènie je raunu kakor voda, katera tezhe po semli: Ali sakaj perloshi to beſſedo po semli? inu sakaj nepravi po shlebi mest. ed.? dokler po shlebi mest. ed. hitrèshi tezhe kakor po semli? Samerkajte de voda katera tezhe po shlebah mest. mn. obeniga duha neudobi ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah mest. mn. pelati Množinski obliki lahko kažeta na možni nastavek žleba ž, ki pa ne bi imel vzporednice pri nobenem drugem sloven. piscu in v nobenem drugem slovan. jeziku.

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

žleb -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

žleb sam. m ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Število zadetkov: 25