Tiskanje

ambulakrálna brázda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bobníčən, -čna, adj. 1) Pauken-: bobnični obroček, der Paukenring, Cig.; — 2) bobnična otlina, die Paukenhöhle (im Ohr), b. mrena, das Paukenfell, bobnični žleb, der Paukengang, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cẹ́piti, -im, vb. impf. 1) spalten: drva c., Holz spalten; luč c., Lichtspäne reißen, Z.; škrilje c., Schiefersteine abblättern, Cig.; c. se, sich spalten, sich fasern: nohet se cepi, zobje na glavniku se cepijo; Cesarski Graben se cepi od Ljubljanice, zweigt sich ab, Levst. (Močv.); glasove c., die Stimmen zersplittern; glasovi se cepijo, die Stimmen zersplittern sich (bei einer Abstimmung), nk.; — 2) pfropfen; v sklad c., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc, Vrtovec-M.; v zarezo ali žleb c., in die Kerbe, Cig.; s priklado c., an die Seite, Z.; z nakladom c., copulieren, Cig.; z nasadom c. (= s cevko c., Z.), pfeifeln, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, Cig.; za kožo (lub) c., zwischen Holz und Rinde, Cig.; v kožo (lub) c., äugeln, oculieren, Cig.; = c. s popkom, Tuš. (B.); c. hruško, črešnjo; cepljeno sadno drevje, veredelte Obstbäume; — 3) impfen, einimpfen; c. komu koze, Cig.; — 4) cepljen, berauscht, Dict., Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dọ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dotóčen -čna -o prid. (ọ̑)
ki se uporablja za dotok: dotočni žleb; dotočna cev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dotóčen -čna -o (ọ̑)
dotóčni -a -o (ọ̑) ~ žleb
dotóčnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dŕča -e ž (ŕ)
plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino: spuščati hlode po drčah; še dolgo po neurju se je kotalilo kamenje po drči; pot so nadaljevali kar po drči
// teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: lesena drča; transportne drče
♦ gozd. žična drča žičnica z eno vrvjo, po kateri drsi tovor zaradi lastne teže; navt. drča (lesena) konstrukcija, po kateri drsijo sani ob splavitvi ladje; sanišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dŕča -e ž

1.

plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino

SINONIMI:

knj.izroč. polza, nar. riža

2.

umetno narejeni nepremični ali premični žleb za spuščanje ali spravljanje materiala

SINONIMI:

riža

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

žična drča

GLEJ ŠE SINONIM: sanišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

dŕča -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dŕsa -e ž (r̄)
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu
// star. drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba
● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje
♦ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Dvojnice pri sklanjanju samostalnika »zid«: nad višino zidu/zida

Ali se pravilno napiše: nad višino zidu ali nad višino zida?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

feráta feráte samostalnik ženskega spola [feráta]

zavarovana plezalna pot, ki je v večjem delu opremljena s klini, jeklenicami

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. ferrata ‛ozka pot, nastala zaradi sledi kopit živali’, iz ferro ‛kopito’, prvotno ‛železo’ < lat. ferrum

frónta -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

globȍk -óka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

glódati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.-C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.-C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gŕlo -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

half pipe -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

igráča Frazemi s sestavino igráča:
bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, biti [kot] igráča [kómu kàj], kàj ni igráča [kómu], ne biti igráča kómu kàj, ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráča [kómu kàj], postáti igráča v rôkah kóga/čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

izjésti -jém tudi zjésti zjém dov., 2. mn. izjéste tudi zjéste, 3. mn. izjedó tudi izjêjo tudi zjedó tudi zjêjo; izjêj in izjèj izjêjte tudi zjêj in zjèj zjêjte; izjédel izjédla tudi zjédel zjédla, stil. izjèl izjéla tudi zjèl zjéla (ẹ́)
1. z grizenjem uničiti: črvi, žuželke izjejo les; miši so tako izjedle krompir, da so ostale samo lupine; pren., ekspr. bolezen mu je izjedla telo
2. s trajnim, navadno silovitim tokom narediti, izoblikovati: hudournik je izjedel kotanje; reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo; voda si sčasoma izje žleb v steno; pren. žaga je izjedla globoko zarezo v deblo
// s trajnim, navadno silovitim tokom odstraniti: voda je izjedla skalo iz stene

izjéden

tudi zjéden -a -o:

izjedena stena

globoko izjedena struga

tla so izjedena od črvov

izjeden od bolezni slab, shujšan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

iztrebíti in iztrébiti -im, tudi iztrébiti -im tudi strebíti in strébiti -im, tudi strébiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́)
1. odstraniti odvečno iz česa: iztrebiti mlad gozd; iztrebiti travnik / iztrebiti jarek, žleb očistiti / iztrebiti ribe, srno odstraniti drobovje; iztrebiti solato otrebiti
// izkrčiti: iztrebil je gozd in ga spremenil v polje / iztrebili so si laz in posadili krompir
2. povzročiti, napraviti, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: iztrebiti plevel; iztrebiti škodljivce; to žival so z lovom skoraj docela iztrebili / ekspr. fašisti so hoteli iztrebiti cele narode / iztrebiti luteranstvo / iztrebiti predsodke

iztrebíti se

in iztrébiti se, tudi iztrébiti se tudi strebíti se in strébiti se, tudi strébiti se

1.

izločiti neprebavljene delce hrane skozi črevo:

bolnik se je iztrebil

normalno, redno se iztrebiti

2.

nar.

izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice;

otrebiti se:

krava se še ni iztrebila

iztrébljen

tudi strébljen -a -o:

iztrebljen gozd

bivoli so tu iztrebljeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

izžlébiti -im tudi izžlebíti -ím dov., izžlébil (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
narediti žleb, žlebove: izžlebiti cev, površino predmeta

izžlébljen

-a -o tudi izžlebljèn -êna -o:

izžlebljena cev, deska, stena

izžlebljeno rezilo

♦

arhit. izžlebljeni steber

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

izžlébljati -am nedov. (ẹ́)
delati žleb, žlebove: izžlebljati površino predmeta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jȃsli -i ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Jelenov Žleb

Predlog

Jelenovega Žleba samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Ribnica

IZGOVOR: [jelénou̯ žlép], rodilnik [jelénovega žléba]

BESEDOTVORJE: Jelenovožlebar in Žlebar, Jelenovožlebarka in Žlebarka, Jelenovožlebarjev in Žlebarjev, Jelenovožlebarkin in Žlebarkin, jelenovožlebarski in žlebarski

ZVEZE: bitka v/pri Jelenovem Žlebu

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Jelénov Žléb -ega -a m, zem. i. (ẹ́ ẹ̑) |kraj, znan iz narodnoosvobodilnega boja|: v ~em ~u
jelenovožlébarski -a -o, neurad. žlébarski -a -o (ẹ̑; ẹ̑)
Jelenovožlébar -ja, neurad. Žlébar -ja m z -em preb. i. (ẹ̑; ẹ̑)
Jelenovožlébarka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Jelenovožlébarjev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kadúnjast -a -o prid. (ú)
podoben kadunji: kadunjast žleb / na kadunjastih mestih so nasuli peska / kadunjast svet poln kadunj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kadúnjast -a -o; bolj ~ (ú) ~ žleb

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kalílni žléb -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kamín -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kamínast -a -o prid. (ȋ)
alp. podoben kaminu: kaminasta grapa / kaminasti žleb širši žleb s položnim dnom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kamníti žléb -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kanelúra in kanelíra -e ž (ȗ; ȋ)
nav. mn., arhit. podolžni žleb, navadno na antičnem stebru: poškodovane kanelure / narediti kanelure na steni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kȃp2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kẹ́la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

klepáti klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́)
1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda
// z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce
// slabo, nevešče
a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati
b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali
3. ekspr. počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku
4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir
● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali
♦ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

klínast -a -o prid. (ī)
1. podoben klinu: klinast predmet / žleb klinaste oblike / ekspr. ima kratke, klinaste prste koničaste
♦ teh. klinasti jermen jermen, ki ima trapezast prerez
2. arheol. klinopisen: zarezovati klinaste znake v glinaste plošče

klínasto

prisl.:

klinasto pristrižena bradica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kólp -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

koríto -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

koríto -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

koríto -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ledeníška zajéda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

letka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

liják -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nagȍn -óna m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nalúknjan -a -o; bolj ~ (ȗ) Žleb je trhel in ~
nalúknjanost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nalúknjati -am dov. (ȗ)
narediti luknjo, luknje: naluknjati desko

nalúknjan

-a -o:

žleb je trhel in naluknjan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nôva šóla -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

odkápni žléb -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

odtóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na odtok: narediti odtočno odprtino / odtočni jarek, kanal jarek, kanal za odvajanje vode; odtočni žleb; odtočna cev cev za odvajanje vode, tekočine
// agr. v katerem voda ne zastaja; odceden: saditi drevesa na odtočnem kraju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

odvóden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na odvod: odvodni jarek, kanal, žleb; odvodna cev
♦ elektr. odvodni upor upor med vodniki in zemljo za odvajanje statične elektrike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ozébnik ozébnika samostalnik moškega spola [ozébnik]

iz geografije ozek, strm prehod, žleb med skalnima stenama, ki je večji del leta ali stalno napolnjen s snegom, ledom

ETIMOLOGIJA: ↑ozebsti

ozébnik -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ožlébiti -im tudi ožlebíti -ím dov., ožlébil (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
narediti, da ima kaj žleb, žlebove: ožlebiti steber

ožlébljen

-a -o tudi ožlebljèn -êna -o:

glavni del naprave je ožlebljen valj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ožlébiti -im dov.

kaj narediti, da ima kaj žleb, žlebove

SINONIMI:

zažlebiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

pádec -dca m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pásti pádem dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

plástičen -čna -o prid. (á)
1. ki je iz plastične mase: plastičen lonček, plašč, žleb; izdelovati plastične stole; plastična kupola, obloga, vrečka / plastična masa / plastična skakalnica skakalnica, pokrita s plastično maso
2. ki se da gnesti, oblikovati: plastična glina; ta snov je zelo plastična
3. ki ima izrazite, vidne oblike: plastična podoba; figure na njegovih slikah so zelo plastične / plastičen relief / ekspr. ugaja mu njeno plastično telo
// poln izrazitih, značilnih potez: piše v zelo nazornem, plastičnem jeziku; ima plastično izražanje / osebe v tej drami so zelo plastične
● plastična kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa; plastična operacija operacija, z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa
♦ fiz. plastična deformacija trajna sprememba oblike predmeta, ko so nanj že prenehale delovati sile, ki so jo povzročale; um. plastični slog; voj. plastično razstrelivo razstrelivo, ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator

plástično

prisl.:

zna plastično oblikovati svoje kipe in postave na slikah

plastično opisovati, pripovedovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

plázno koríto -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

plazôvni žléb -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pločevínast -a -o (í) ~ predmet; poud. ~ glas zvonca |neblagoglasen, hreščeč|
pločevínasti -a -o (í) ~ žleb

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

podstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) darunterstellen, unterstellen; p. škaf (pod žleb, pod pipo, da vanj teče); nogo komu p., jemandem ein Bein unterstellen, Cig.; — 2) unten anfügen, anstecken; podstavljena (lesena) noga, der Stelzfuß, Zora; lemež p., eine Pflugschar mit neuem Eisen belegen, Cig.; p. sekiro, vile, Polj.; p. z jeklom, anstählen, Cig., Kr.; — 3) (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — podstavljen, beleibt, Cig.; — 4) unterspreizen, stützen, Cig.; s koli p., unterpfählen, Cig.; — (fig.) p. koga z jedjo (laben), Cig.; p. koga, jemanden heben (fig.), Zora; in Wohlstand versetzen: kmetstvo ga je podstavilo, Jurč.; z vzroki p. prošnjo, die Bitte begründen, Levst. (Cest.); — 5) p. plavž, den hohen Ofen zustellen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pokônčni svetílni žléb -ega -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

polǫ̑žič, m. žleb preko ceste v klancu, Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

posnéti -snámem dov., posnêmi posnemíte; posnél; nam. posnét in posnèt (ẹ́ á)
1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko
// z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu
// odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala / vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati
2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled
// prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih
3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil
4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka
5. prenesti:
a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak
b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero
6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč
● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal
♦ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino

posnét

-a -o:

privzeti in posneti običaji

posneti robovi na pohištvu

film je bil posnet pred dvema letoma

na magnetofonski trak posneta radijska igra

maslo iz posnete smetane

pesnitev je posneta po znani predlogi

mojstrsko posnet prizor

/ posneto mleko ki ima 0,5 odstotka mlečne maščobe

●

posneti lasje postriženi tako, da je na vratu tanjša plast las kot na temenu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

posnéti -snámem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti kaj
Pri padcu si je posnel kožo (s kolen).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Arogantno obnašanje je posnel (po najbližji družbi).

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je posnel, da ne živi ravno slabo.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
V tistem burnem obdobju je dogodke in ljudi /skrbno/ posnel na filmski trak.

5.

iz agronomije kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
Mlekarne /v obdelavi/ vse mleko posnamejo.

6.

iz fotografije, iz radiotehnike kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Ljudi in glasbo je posnel na digitalne diske /z najnovejšimi aparaturami/.

7.

iz frizerstva kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
(Po vratu in na sencih) (mu) je /temeljito/ posnela lase.

8.

iz obrtništva, v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Kroj posname (po znanih modnih revijah).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

predálčna svetílna opóra -e -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prepúščati -am nedov. (ú)
1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo
2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini
3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku
4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku
// z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo
5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim
6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju
7. ne delati ničesar
a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice
b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski
8. star. predirati: prepuščati gnojne bule
● ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter

prepúščati se

1.

ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo

a)

določenemu dejanju koga:

čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča

prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli

/ dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo

b)

določenemu delovanju česa:

ležal je na vodi in se prepuščal valovom

/ prepuščal se je zanosu množice

/ jadrnica se prepušča vetru

//

dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem

2.

ekspr.,

z oslabljenim pomenom

izraža

a)

stanje osebka, kot ga določa samostalnik:

prepuščati se čustvom, obupu

b)

navadno z glagolskim samostalnikom

da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik:

prepuščati se razmišljanju

prepuščajóč

-a -e:

hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim

rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prestrézen -zna -o prid. (ẹ̑)
namenjen za prestrezanje: prestrezni jarek, žleb; prestrezne mreže
♦ geom. prestrezna ravnina ravnina, ki zapira pot svetlobnim žarkom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prẹ́vor 1., m. 1) der Brachacker, Dol.-Mik.; — 2) prévor = žleb preko ceste v klancu, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 3) die Schneebahn, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prótizdŕsni trák -ega -ú m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ptíčjak tudi ptíčjek -a m (ȋ)
ptičji iztrebek: očistiti žleb ptičjakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ráka -e ž (á) |mlinski žleb|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rís1 -a m (ȋ)
1. znamenje v obliki črte: žagati poleg risa; z risom zaznamovati širino
2. črta: potegniti ris s kredo / risi na lakiranem pohištvu raze
3. po ljudskem verovanju na križpotju na tla narisan krog, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: napraviti okoli sebe ris; hudiča klicati v ris; stopiti v ris / zarotilni ris; pren., ekspr. z lepoto ga je začarala v svoj ris
♦ geom. ris slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi; stranski ris pravokotna projekcija tvorbe na pomožno projekcijsko ravnino, pravokotno na risalni ravnini; voj. ris spiralast žleb v puškini ali topovski cevi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ríža -e ž (ī)
1. teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: spuščati hlode po rižah; lesena riža / suha, vodna riža
2. nar. proga, črta: blago s širokimi rižami / delati z brano riže po njivi brazde, jarke; riža gozda pas; dolga riža ljudi vrsta
● nar. pot so nadaljevali kar po rižah drčah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ríža -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ríža -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rór -a m
1. dimnik: Kémény, rôr, dinnyák AIN 1876, 62; Na sztrehi i pri rôri KAJ 1870, 27
2. žleb, cev: Vêdro je v-eden globoki 'zleb (rôr) püsztseno KAJ 1870, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sifonálna brázda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

síma1 -e ž (ī)
arhit. žleb iz kamna ali gline na grških templjih, navadno okrašen:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

síma1 -e ž (í; ȋ) um. |žleb iz kamna|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

skočník, m. 1) das Gefälle: voda ima dober skočnik, Svet. (Rok.); — 2) der Bachwasserfall, Cig.; — der Wasserfall über dem Mühlrade, Z.; — 3) = majhni žleb nad mlinskim kolesom, Poh.; — 4) die Heuschrecke, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

skrótast -a -o (ọ́) alp. ~ žleb

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

smúčanje nôve šóle -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

snéžni kanál -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

snéžni párk -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

snéžni žléb -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sténski žléb -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

stresálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: stresalni stroj, transporter; stresalne rešetke v mlatilnici
♦ mont. stresalni žleb vsak od naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje (sipkega) materiala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

stréšen -šna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na streho: strešni naklon; strešni žleb / postaviti strešne opornike; strešna konstrukcija; strešna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumnom ali katranom; strešna opeka / strešni kovček kovčku podoben avtomobilski strešni prtljažnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

stréšen -šna -o (ẹ̑)
stréšni -a -o (ẹ̑) ~ žleb

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

strôpni žléb -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

strúg -a m (ȗ) nar.
1. strm gorski žleb: skalnata pobočja z razritimi strugi; vzpenjati se po strugih proti vrhu / strugi v Alpah
2. strgalo: s strugom strgati smolo z debla / s strugom ostružiti coklo z zakrivljenim nožem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

strȗg, m. 1) ein Schabewerkzeug zum Abrinden der Pfähle, Dol.; s strugom jelševo, leščevo kolje belijo, BlKr.; — 2) das Drechselmesser, das Dreheisen, V.-Cig., Jan., Rib.-Mik.; bes. das Hohleisen zum Hohldrechseln, V.-Cig.; — neko orodje, s katerim se žleb reže v les, Podkrnci, Lašče-Erj. (Torb.), Savinska dol.; s strugom košpe izrezujejo, Tolm.; — 3) = spehalnik, der lange Hobel, der Stoßhobel, die Stoßbank, der Daubenhobel, Notr.-Cig., Podkrnci-Erj. (Torb.); — kolarski s., der Radhobel, Cig.; — 4) der Fenster- und Thürstock, ogr.-C.; — ein Thürbrett, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

strúga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

svetílni žléb -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

svetílni žléb za frónto -ega -a -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

svetlôbni žléb -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tóbogan -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

utòr -óra in -ôra m (ȍ ọ́, ó)
ozek žleb v deski ali strojnem delu: dolbsti, vrezovati utore; globina, širina utora; stroj za izdelavo utorov / grelna žica pri kuhalniku je položena v spiralaste utore
♦ les. spah na utor in pero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

utȍr -ọ́ra in -óra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

utor ► ˈviːtọr viˈtọːra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

užlébiti -im tudi užlebíti -ím dov., užlébil (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
1. narediti žleb, žlebove v kaj, na kaj: užlebiti les; užlebiti rob, stranico / ekspr. kolesa so užlebila v kolovoz globoki tirnici
2. dati, postaviti kaj v žleb, vdolbino česa: užlebiti letev, tram / užlebiti vrata

užlébljen

-a -o tudi užlebljèn -êna -o:

deske so med seboj užlebljene

užlebljena vrata vagona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vgrêbsti vgrêbem dov., vgrébel vgrêbla (é)
z grebenjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vgrebsti jamico, žleb v podlago

vgrebèn

-êna -o tudi vgrêben -a -o:

vgrebeni okraski na glinasti posodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vgrêbsti vgrêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) kaj v kaj ~ žleb v podlago

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

viséči svetílni žléb -ega -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vôdna ríža -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vôdni nós -ega -ú m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vọ́tel -tla prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zajẹ́sti, zajẹ́m, vb. pf. 1) z. koga, jemandem im Essen zu dessen Nachtheile zuvorkommen, schneller essen als ein anderer, der dadurch zu kurz kommt, Cig., C., Z., — übervortheilen, Fr.-C.; — 2) veressen, auf Essen verausgaben; ves denar je po krčmah zajedel in zapil; dolg z., eine Forderung abzehren, Cig.; — glavnica se zaje (wird aufgebraucht), ako ni naložena, Goriš.; — zajedla se je živina po zimi, das Vieh hat im Winter soviel aufgefressen, als es wert ist, Cig.; — z. se, sich an Lebensmitteln verschulden, Cig.; — 3) z. se v kaj, sich einbeißen: vrvca se v kožo cepljenega drevesa zaje; — globoko zajeden žleb, eine tief eingerissene Rinne, Šol.; — z. se, seichwund werden, C.; zajeden, seichwund (v. Kindern), C.; — zaje se mi v grlu, ich bekomme einen rauhen Hals, Zv.; — 4) z. se, = zagristi se (o mleku), Erj. (Torb.); — 5) (zum Nachtheile) verzehren, fressen: v jeseni ovce glen zajedo in shirajo, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zaréza -e ž

1.

ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom

SINONIMI:

knj.izroč. reza, zastar. škrta, knj.izroč. vrez, knj.izroč. vrezina, knj.izroč. zarez, ekspr. zarezica

2.

med. zajeda ali širok žleb, navadno na robu kakega organa

SINONIMI:

med. incizura

GLEJ ŠE SINONIM: cezura, prelomnica, reža

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

zažlébiti -im tudi zažlebíti -ím dov., zažlébil (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
narediti, da ima kaj žleb, žlebove: zažlebiti desko, tram

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zrásla píkenjska odprtína -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = žlabudrati, C., (žlobot-) C., M.; — 2) plätschern: voda žlaboče, (žleb-) C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlámbor -a in -ja m (á)
1. star. votlina v deblu; duplina, duplo: polhi se skrivajo v žlamborih; bukov žlambor / drevesni žlambor
2. alp. plitev žleb v pobočju: alpinist pleza po žlamboru / skalni žlambor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlámbor -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]

1.

podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe

večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov

3.

podolgovata zareza, vdolbina v površini česa

STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...

žléb -a tudi -á tudi -ú m, mn. žlebôvi tudi žlébi (ẹ̑)
1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb
// strešna odtočna cev: deževnica lije iz žlebov; splezati po žlebu do drugega nadstropja / odtočni žleb
// podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, po kateri priteka, odteka tekočina: speljati studenčnico po žlebu do kmetije / mlinski žleb; odtočni žleb iz svinjaka
// podolgovata naprava z dvignjenimi robovi za spuščanje, sipanje česa: spuščati opeko po lesenem žlebu / koleščka tečeta po visečem žlebu; zbiralni žleb pri mlatilnici
// kar je temu podobno sploh: upognil je papir tako, da je nastal žleb / zviti jezik v žleb
2. nar. jasli: privezati živino k žlebu; položiti seno v žleb / kamnit, lesen žleb
3. podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov: plezati po žlebu; žleb v gorski steni
// večja, podolgovata vdolbina v zemeljskem površju: pot pelje po žlebu; pasti živino v žlebu; gozd, vas v žlebu / žleb potoka, reke
4. podolgovata vdolbina, širša zareza v površini česa sploh: dolbsti, vrezati žleb; krožen, prečen, spiralast žleb; žlebovi na stebru, v puškini cevi; žleb pri dogi; kolut z žlebom na obodu / kadunjast, klinast, trapezast žleb / žamet z ozkimi žlebovi rebri / žlebovi kolesnic
♦ agr. cepljenje v žleb cepljenje, pri katerem se zarezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage; anat. žleb podolgovata vdolbina na kosti, organu, površju telesa; med. strelni žleb površinska rana zaradi oplaznega strela; metal. žleb za žlindro del plavža, po katerem se izpušča žlindra; teh. žleb del pisalnega stroja z gumijastimi valjčki na robovih, ki držijo vloženi papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žléb -a tudi žléb -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; mest. dv. in mn. tudi -éh (ẹ̑; ẹ̑ ȃ) strešni ~; nestrok. splezati po ~u |strok. po strešni odtočni cevi|; spuščati opeko po ~u; ~ v gorski steni; dolbsti ~ v desko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žléb -a m

1.

podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi

SINONIMI:

strešni žleb, nar. žlebnik

2.

podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov

SINONIMI:

nar. strug

GLEJ ŠE SINONIM: jasli
GLEJ ŠE: cev, cev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

žlẹ̑b -a in žlebȃ, žlebȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlẹ̑b, žlẹ̑ba, žlẹbȗ, m. die Rinne; voda po žlebovih teče; — die Vertiefung zwischen zwei schiefen Flächen, die Kehle (arch.), Cig., Jan., Cig. (T.); ž. delati dogi, eine Daube ausziehen, sie hohl schneiden, Cig.; — v žleb cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig.; — der Zug im gezogenen Flintenlauf, Cig.; — der Futtertrog, die Krippe im Stall, Cig., Jan., Zora, Notr., Gor.; — eine Furche zur Ableitung des Wassers, die Mulde, Jan., Levst. (Cest.); der Canal, C.; — ein längliches Thal zwischen zwei Bergen, Cig., Nov.-C.; eine Bergschlucht, C.; — der Gang (in der Anatomie), Cig., Jan.; scalni ž., der Harngang, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žléb tudi žléjb -a m jarek: On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Vêdro je v-eden globoki 'zlêb (rôr, gutane bajce) püsztseno KAJ 1870, 84; Pod városom za vöpelanya grdôcse naprávleni 'zlebôvje szo zadelani AIP 1876, br. 3, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žleb [žlẹ̑b žlebȗ] samostalnik moškega spola

žleb, tj. manjši kanal za odtekanje vode

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žleb (žleb, žlep) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žleb m, F5, antefina, ti ẛhlébi per ſtréhi, pod kapom; hydraulus, hydrauli, vodeni rori, ali ṡhleibi, po katerih voda tezhe; incilia, vodeni ṡhleibi, ali jamizi, po katerih voda tezhe; sacra fistula, herbtiṡzhe, shléb harbtiṡzha; sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žleb -a m žleb, kanal: shivènie je raunu kakor voda, katera tezhe po semli: Ali sakaj perloshi to beſſedo po semli? inu sakaj nepravi po shlebi mest. ed.? dokler po shlebi mest. ed. hitrèshi tezhe kakor po semli? Samerkajte de voda katera tezhe po shlebah mest. mn. obeniga duha neudobi ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah mest. mn. pelati Množinski obliki lahko kažeta na možni nastavek žleba ž, ki pa ne bi imel vzporednice pri nobenem drugem sloven. piscu in v nobenem drugem slovan. jeziku.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žleb -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žleb sam. m ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žléb -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žléb -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žléb -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žléb -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žléb -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žleb

2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žleb

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žleb gl. rina, solarja

kazalka

rina: geselski sestavek

solarja: geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žleb ► žˈlėːp žˈlėːba m, mn. žleˈbȯːvė in žˈlėːbė

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlébast -a -o prid. (ẹ̑)
po obliki podoben žlebu: žlebasta strešna opeka / žlebasta vdolbina v deski / vzpenjati se po žlebasti grapi
// ki ima žleb, žlebove: žlebast steber / žlebasto kolesce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlẹ̑bəc, -bca, m. 1) dem. žleb; — 2) = žlebnjak, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlẹ̑bək, -bka, m. dem. žleb; das Rinnchen; — v ž. cepiti, t. j. tako cepiti, da se v žlebek, na divjaku izrezan, pritakne cepič, M.; — die Rinne am Knochen (zool.), Cig. (T.); — der Gang: scalni ž., der Harngang, Cig.; — die Mauernuth, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlében -bna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na žleb: žlebna dolžina / žlebni kavlji; žlebna pločevina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlebìč žlebíča samostalnik moškega spola [žlebìč]

1.

žleb, zlasti manjši

2.

podolgovata zareza, vdolbina v površini česa, zlasti manjša

3.

iz geografije plitva podolgovata vdolbina na nagnjeni skalni ali sedimentni površini, ki nastane zaradi delovanja vode

ETIMOLOGIJA: ↑žleb

žlebìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od žleb: deževnica odteka po žlebiču / ukriviti jezik v žlebič / izdolbsti žlebič; žlebiči na stebru; smuči z žlebiči na drsni strani
♦ geogr. zaradi delovanja vode nastala podolgovata vdolbina na nagnjeni kraški skalni površini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlebìč -íča m

majhen žleb

SINONIMI:

žlebiček

GLEJ ŠE SINONIM: žleb

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

žlebȉč – glej žlẹ̑b

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlebíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od žleb(ič): po lesenem žlebičku je odtekala deževnica / delati žlebičke z dletom / žlebički pepelnika; žlebički na gramofonski plošči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlebȋček – glej žlẹ̑b

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlébiti -im, tudi žlebíti -ím nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
delati v kaj žleb, žlebove: žlebiti doge, les; žlebiti z žlebilom

žlébljen

-a -o tudi žlebljèn -êna -o:

žlebljena cev puške

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlebīti – glej žlẹ̑b

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlébnik1 -a m (ẹ̑)
1. nar. (strešni) žleb: pritrditi žlebnik pod kap; pocinkan žlebnik
2. obrt. skobljič za delanje žlebov: žlebiti z žlebnikom; rezilo žlebnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlébnik -a m (ẹ̑) pokr. (strešni) žleb; |skobljič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlẹbogrȋzəc, -zca, m. = konj, ki žleb grize, C., Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlep samostalnik moškega spola

GLEJ: žleb

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žlíca -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.