Tiskanje

cebáti -ám [cəb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno brcati: žrebec rezgeta in ceba; ves togoten je cebal vola / cebal je kamenčke s koncem čevlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

celák -a m (á)

1. redko žrebec: par iskrih celakov
2. nekdaj celozemljak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

cepêtec -tca m (é) nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca
♦ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

kopitljáti -ám nedov. (á ȃ)

1. nav. ekspr. nekoliko kopitati: konj je nemirno kopitljal na cesti / rjavec hrza in kopitlja z zadnjimi nogami
// pobrcavati, brcati: dojenček je veselo kopitljal z nogami
2. stopicati, drobiti: otrok kopitlja zraven očeta; žrebec je poslušno kopitljal za svojim gospodarjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

licencírati -am dov. in nedov. (ȋ) šport. uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno, potrditi: licencirati dirkalno progo
♦ vet. licencirati bika, merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje, potrditi

licencíran

-a -o:

žrebec je bil licenciran v Franciji

/ licencirani avtomobilski dirkači dirkači, ki imajo pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmujejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

lipicánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (kobilarno) Lipico: lipicanski žrebec
♦ vet. lipicanska pasma pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

nèugnán -a -o prid. (ȅ-á)

1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo; neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, huda
● ekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadeven

nèugnáno

prisl.:

neugnano se igrati, plesati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

nèukrotljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da ukrotiti: neukrotljiv tiger, žrebec / ekspr. ti otroci so neukrotljivi
// nav. ekspr. ki se ne da obvladati, premagati: neukrotljiv pohlep; mučila ga je neukrotljiva radovednost
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: popadel ga je neukrotljiv smeh; neukrotljiva jeza

nèukrotljívo

prisl.:

neukrotljivo se boriti

govorila je kar naprej, neukrotljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

oplemeníti -ím dov., opleménil (ī í)

1. vet. oploditi: žrebec oplemeni kobilo; oplemeniti svinje
2. zastar. oplemenititi: oplemeniti svoj okus

oplemenjèn

-êna -o:

oplemenjena kobila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

pastúh -a m (ū) zastar. žrebec: dir pastuhov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

pleménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pleme: plemenski poglavar / rodovno-plemenska družba; plemenska skupnost / plemenski bik, žrebec; plemenska krava, svinja; rodovnik plemenske živine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

plóden1 -dna -o prid., plódnejši (ọ́ ọ̄)

1. sposoben (o)ploditve: žrebec je ploden; plodna samica; nekatere opice so plodne vse leto
♦ med. plodna doba ženske
// sposoben imeti veliko potomcev: zajec je plodna žival / ekspr. nisem vedel, da si tako ploden / ekspr. ploden zakon
2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: plodna zemlja; pren., ekspr. plodna tla za razcvet praznoverja
● knjiž., ekspr. njegov nasvet je padel na plodna tla je bil upoštevan, uspešen
3. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: ploden pisatelj, slikar; ploden znanstvenik
4. nav. ekspr. ki da (pričakovan) uspeh, rezultat: plodna razprava; srečanje državnikov je bilo zelo plodno
// ki prinaša uspeh, korist v kaki dejavnosti: ploden izum / plodna misel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

pŕhati -am nedov. (r̄)

1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati predse; prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust
2. umivati s prho: prhati otroka; vsak večer se prha
// z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi
3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak
● redko kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; redko prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigati

prháje

:

sopihaje in prhaje je lezel iz vode

prhajóč

-a -e:

prhajoč se umivati

prhajoči konji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

rezgetàv -áva -o [tudi rəz] prid. (ȁ á) ki (rad) rezgeta: rezgetav žrebec
● ekspr. rezgetav smeh visok, rezek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

rítati -am nedov. (ī) suvati z zadnjima nogama nazaj: žrebec se je postavljal na prednje noge in rital; vznemirjene živali so ritale in brcale / ta kobila rita rada napada z nogami
● nizko spet je začel ritati grobo nasprotovati, ugovarjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

rítniti -em dov. (í ȋ) suniti z zadnjima nogama nazaj: mula je ritnila in skoraj bi ga bila zadela / žrebec ga je ritnil v prsi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

skópiti -im, tudi skopíti in skópiti -im dov. (ọ́ ọ̄; ī ọ́) odstraniti spolne žleze: nekaj bikov, žrebcev so določili za pleme, druge pa so skopili / skopiti človeka

skópljen

-a -o:

skopljen petelin, žrebec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

sôpsti sôpem nedov., sópel in sôpel sôpla (ó)

1. težko, glasno dihati: bolnik je stokal in sopel; nadušljivo, razburjeno sopsti; sopel je, kakor da bi mu ležal kamen na prsih; sope kot kovaški meh / razburjen je bil in težko je sopel / počasi je sopel za čredo sopeč šel
// slišno, globoko dihati: oče je spal in enakomerno sopel; živina je sopla / bik je besno sopel sopihal
// zastar. dihati: v takem oklepu ni mogoče sopsti; tako je poslušal, da si še sopsti ni upal
2. ekspr. dajati sopenju podobne glasove: mlini trudno sopejo / v dolini sope tovarna / ladja sope iz pristanišča sopeč plove
3. preh., knjiž. globoko vdihavati: sopli so morski zrak; s slastjo je sopla vonj prvega cvetja
4. ekspr. dihati, pihati: starec je sopel v otrple dlani / peč mu je sopla v hrbet oddajala vanj toploto; vročina ji sope v obraz veje
● zastar. vse, kar sope, že spi živi, biva; ekspr. takoj morate iz mesta, je sopla med solzami sopeč govorila

sopé

:

sope šepetati

sopèč

-éča -e:

vsa upehana in težko sopeč, je sedla k mizi

sopeč žrebec

sopeče prsi

prisl.: sopeče se je dvignil

sopeče vzdihniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ubrejíti -ím tudi ubréjiti -im dov., ubréji; ubréjil (ī í; ẹ̄ ẹ̑) povzročiti brejost: žrebec ubreji kobilo

ubrejíti se,

tudi ubréjiti se

postati brej:

psica se ubreji

ubrejèn

-êna -o tudi ubréjen -a -o:

ubrejena svinja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

ukrotíti -ím dov., ukrótil (ī í)

1. s svojim ravnanjem doseči, da se žival vede mirno, ubogljivo: ukrotiti podivjanega žrebca; psa je lahko ukrotil le s palico / ukrotiti leva, tigra / ekspr. ukrotiti otroka, nagajivca
// nav. ekspr. s svojim ravnanjem doseči, da se zmanjša
1. a) stopnja, silovitost pojavljanja: ukrotiti divjanje vode; ogenj, požar se jim je posrečilo ukrotiti šele proti jutru / reko, ki je večkrat poplavljala, so ukrotili z nasipi / ukrotiti inflacijo zaustaviti
2. b) nasprotovanje koga: ukrotiti nasprotnika; z grožnjami, s tepežem, z zaporom ukrotiti / ukrotiti industrijske mogotce
2. nav. ekspr. obvladati, zadržati: ukrotiti jezo, nemir, strast; ukrotiti svoje želje / ukrotiti srce; tokrat se ni mogel ukrotiti / komaj je ukrotila smeh / ukrotiti položaj
● žarg. plezalec je ukrotil nevarno steno v nekaj urah preplezal; ekspr. ta učenec bo enačbo hitro ukrotil rešil

ukrotívši

star.:

ukrotivši razburjenost, je nadaljeval svoj govor

ukročèn

-êna -o:

ukročen lev, žrebec

ukročena strast

z nasipi ukročena reka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

válah -a m (ȃ) knjiž. skopljen žrebec: zapreči par valahov; voli in valahi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

zapŕhati -am dov. (r̄)

1. večkrat prhniti: v hlevu je zaprhal konj; žrebec je od vznemirjenja zaprhal
2. ekspr. prhajoč reči: umakni se, je jezno zaprhal
● redko kokoš je zaprhala zaprhutala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

zaskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)

1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko
2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko / zaskočiti koga izza plota
3. star. nepričakovano skočiti na koga, napasti koga: zver zaskoči svoj plen
4. star. prevzeti, obiti: zaskoči ga obup, trudnost
5. zastar. presenetiti: zaskočiti koga z izjavo, novico / na poti jih je zaskočila noč

zaskočíti se

1. pri premiku se nepravilno zatakniti za kak drug del in v tem položaju ostati: ključavnica, sprožilec se zaskoči / naboj v puški se zaskoči / vrata avtomobila so se zaskočila / redko vaba je pojedena, vendar se past ni zaskočila se ni sprožila
2. ekspr. pri skakanju zaiti v nevaren, brezizhoden položaj: pastir je rešil kozo, ki se je zaskočila

zaskóčen

-a -o:

zaskočena kobila

stikalo je zaskočeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

žrébček -čka m (ẹ́)

1. manjšalnica od žrebec: na tekmi sta nastopila dva žrebčka
2. ekspr. kobilji mladič moškega spola; žrebiček: kobila ima žrebčka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.

žrébec -bca m (ẹ́)

1. odrasel samec konja: vpreči, zajahati žrebca; rezgetanje žrebcev
♦ vet. arabski žrebec; plemenski žrebec
2. ekspr. mlad, postaven, poželjiv moški: fant je pravi žrebec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.