Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izžírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. z žretjem uničevati: črvi izžirajo les
    // uničevati sploh: rja izžira železo; pren., ekspr. tujina mu izžira dušo
  2. 2. z žretjem delati: molji izžirajo luknje v blago
izžréti -žrèm dov., izžŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. z žretjem poškodovati, uničiti: črvi so izžrli hrastovo mizo
    // poškodovati, uničiti sploh: rja izžre železo; pren., ekspr. skrbi so ga izžrle
  2. 2. z žretjem narediti: ličinka izžre odprtino in se izmota iz mešička
zažírati -am nedov. (ī ȋ) ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitajo mu, da jih zažira
zažréti -žrèm dov., zažŕl (ẹ́ ȅ) nizko porabiti, zapraviti za jed, hrano: zažrli so celo plačo; vse zažre in zapije
Število zadetkov: 4