Tiskanje

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]

domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2.

znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano

2.1.

3.

slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs

4.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs

STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...

kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče]

igrišče za kegljanje

STALNE ZVEZE: avtomatsko kegljišče, rusko kegljišče, vrtno kegljišče
ETIMOLOGIJA: ↑kegelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

1.

kdor se ukvarja s kmetovanjem

2.

v množini podeželje

3.

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

4.

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

po predlog [po]
I. z mestnikom

1.

izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja

izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij

3.

uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa

3.1.

3.2.

4.

uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa

4.1.

5.

uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa

5.1.

6.

uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa

6.1.

7.

uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa

8.

uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa

9.

uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom

1.

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

žívijo; in žívio; in žívjo medmet

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca

2.

kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca

3.

ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom

4.

starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo

ETIMOLOGIJA: ↑živio

dvóvrstíčni dvóvrstíčna dvóvrstíčno pridevnik [dvóvərstíčni]

1.

ki obsega dve vrstici

2.

ki je velik za dve vrstici

ETIMOLOGIJA: iz dve vrstici

koprnéti koprním dovršni glagol [kopərnéti]

1.

zelo, nezadržno si želeti koga, česa

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = češ. koprnět ‛dreveneti, otrdevati’, morda sorodno s ↑kopneti - več ...

zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]

1.

oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja

2.

slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino

3.

ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati

invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən]

1.

ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

v obliki invalidni ki je namenjen za invalide 1.; SINONIMI: invalidski

3.

ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj

3.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno jetičen

4.

kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid

ETIMOLOGIJA: ↑invalid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

nogometáš nogometáša samostalnik moškega spola [nogometáš]

1.

športnik, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: neformalno fuzbaler, ekspresivno žogobrc

1.1.

;

SINONIMI:

neformalno fuzbaler

ETIMOLOGIJA: ↑nogomet