dóktor -ja m (ọ́) 1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja;
doktor prava;
doktor matematičnih ved;
kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor gospod doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; govoril sem z doktor Zarnikom z doktorjem Zarnikom; doktor Korenova doktorica Korenova; doktor Bleiweisove Novice Novice doktorja Bleiweisa// kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije 2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila;
poslali so me po doktorja 3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira; v prid. rabi: doktor roman umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja
gospód -a m, im. mn. gospódje stil. gospódi (ọ̑) 1. spoštljivo naslov za odraslega moškega: sedež mi je ponudil prijazen gospod;
za pot je vprašal starejšega gospoda / kot nagovor: gospod, koliko je ura? spoštovane gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: obiskal nas je gospod Ivan; gospod doktor, profesor; gospod župnik 2. v meščanskem okolju mož, soprog: izročite, prosim, to vašemu gospodu;
se je gospod že vrnil? // delodajalec, gospodar: gospod mi je naročil, naj zaklenem; naš gospod je zelo prijazen 3. zlasti v kmečkem okolju duhovnik: za gospoda študira;
pogreb z dvema gospodoma / star. duhovni gospod 4. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom moški, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje: tvoj prijatelj je res gospod;
ta je pa pravi gospod // moški, ki udobno živi in mu ni treba (fizično) delati: to boš moral že sam opraviti, on je gospod; z gospodom bi se rada poročila, kmeta ne mara 5. nekdaj pripadnik plemiškega ali meščanskega sloja: grajski gospod;
visoki mestni gospodje 6. rel. Kristus, Bog: Gospod se te bo usmilil;
zaupati v Gospoda / Gospod Bog
● ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen; vznes. Gospod ga je poklical k sebi umrl je; iti, poslati po gospoda zlasti v kmečkem okolju po duhovnika, da bi podelil bolniku zakrament(e) za umirajoče; vznes. zaspati v Gospodu umreti
♦ zgod. fevdalni ali zemljiški gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki; fevdni gospod; gorski gospod
pôlplátno -a [pou̯platno] s (ȏ-á)
tekst. tkanina z bombažno osnovo in lanenim votkom ali obratno: kupiti tri metre polplatna
♦ obrt. knjiga je vezana v polplatno hrbet ima prevlečen s platnom; zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polplatno [ppl.]
pôlúsnje -a [pou̯usnje] s (ȏ-ú)
obrt., navadno v zvezi vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom: v polusnje vezana knjiga
♦ zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polusnje [pl. us.]
sodrúg -a m (ȗ) 1. nekdaj član socialnodemokratske in komunistične stranke, organizacije: dogovoriti se z italijanskimi sodrugi za skupen nastop / kot nagovor sodrugi, vztrajajte; kot pristavek k imenu sodrug [s.] Ivan Regent 2. tovariš, prijatelj: pomagati sodrugom na potovanju / iskati si sodruga za življenje / strankarski sodrug
vúlgo prisl. (ȗ)
knjiž., navadno pri hišnih imenih po domače: piše se Ivan Miklavčič, vulgo Gradnik