kȃrta, f. die Karte; die Spielkarte; karte igrati, Karten spielen; v karte igrati, Mur.; karte metati, Karten aufschlagen, Prim.
lȋstnica, f. 1) der Aufbewahrungsort für das Laub, die Streuhütte, C., Savinska dol.; — 2) = listnik, der Laubwald, Jan.; — 3) das Portefeuille, die Brieftasche, Cig., Jan., nk.; — 4) = list, die Karte, die Correspondenzkarte, nk.; — 5) der Laubvogel (regulus), Frey. (F.); čopasta l., der Haubenkönig, das Goldhähnchen (regulus flavicapillus), Cig., Frey. (F.); zelena l., der Waldlaubvogel (regulus sibilatrix), Cig.
māpa, f. die Mappe, die Karte (geogr.), Jan., Cig. (T.); pos. katastralne mape.
narodokàz, -káza, m. die ethnographische Karte, Jes.
okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očȋ, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. (Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.-Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel (zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
premẹ́šati, -am, vb. pf. durcheinander mischen; karte p.; liste p. knjigi pri vezanju, ein Buch verbinden, Cig.; — aufmischen: skuho, zdravilo p.
prevzdígniti, -dȋgnem, vb. pf. 1) abheben: karte p., Mur.-Cig.; — hinwegheben: Bog nam to prevzdigni! Gott wende das von uns ab! Cig.; drugim sramoto p., Ravn.; Mesija, menijo, jim bo davke in tujce prevzdignil, Ravn.; — besedo p. komu, jemandem ins Wort fallen, Cig., Jan.; — 2) p. se, zu schwer heben und sich dadurch beschädigen, sich überheben.
provǫ́zən, -zna, adj. Durchfahrts-: provǫ̑zne karte, durchgehende Billets, DZ.
snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen (bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen (z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.
spọ̑dnjak, m. 1) der Unterländer, C.; — der Untermann, Guts.; — 2) = zdolec, der Morgenwind, der Westwind, C.; — 3) = podnjak, der untere Mühlstein, Jan., Šol., C.; — die untere Fensterleiste, ogr.-C.; — der Bodenreif, DZ.; — die untere Karte (im Spiel), Guts.-Cig.
vodokàz, -káza, m. eine hydrographische Karte, h. t.-Cig. (T.).
Artabones m osebno lastno ime Artaban: Krajl Artabones im. ed. namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil (I/1, 3) Ni jasno, kateri od petih partskih kraljev s tem imenom je mišljen.
krt -a m krt: kakor kart im. ed., katiri je vſelei slep ǀ ſe ijm bo sgudilu kakur kertu daj. ed., kateri vſe njega shivozhe dny je ſlep ǀ karti im. mn. ſo ena maihina shival ǀ Krajl Artabones namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte tož. mn. je lovil ǀ cell dan je kerte tož. mn. lovil
loviti -im nedov. loviti: druge miſli, inu skerbi nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti nedol. ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize lovit nedol. ǀ S'Rimskimi sholnerij ſo bilij shli Christuſa loviti namen. ǀ s' ternikam ribe lovj 3. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij … vejter lovj 3. ed. ǀ s'raven shterne ſidij inu ternikam ſvoje lubesni te greshne ſamaritanarje lovij 3. ed. ǀ Ribizhi, kateri s'mresho love 3. mn. ǀ Kakor ena sveriazhina Katero lovè 3. mn. ti Iagri po teh gosdah ǀ namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil del. ed. m ǀ kakor Peter, inu Andri sta lovila del. dv. m ǀ ravnu taisti pſij ſo njega lovili del. mn. m, inu reſtargali ǀ nej bilu terbej mazhike reditj de bi mishij, inu podgane lovilij del. mn. m ǀ cello nuzh ſo louili del. mn. m, inu vener nezh nej sò vlouli
miš -i m miš: de bi ena mesh im. ed., ali podgana ſama mazhiku v' uſta skozhila ǀ kokush je per leſizi ſtala … meſh im. ed. per mazhiki ǀ kakor sagleda eno mesh tož. ed. ſe treſe kakor shiba pred njo ǀ gre obyskat te mlade miſhi tož. mn. ǀ Krajl Artabones namejsti ſaurashnikou, mishi tož. mn., inu podgane, inu karte je lovil ǀ nej bilu terbej mazhike reditj de bi mishij tož. mn., inu podgane lovilij
mišnica -e ž mišnica: Krajl Artabones namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil, ter ſam je miſhinze tož. mn. dellal (I/1, 3)
namesti prisl. namesto: namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat ǀ Krajl Artabones namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil ǀ nebodo perſilene Boga proſſit, de bi nameiſti nyh ſe zhes vas mashzhoval ǀ na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite ǀ te leſſene Bogove nameſti praviga shiviga Boga je molil ǀ namesti tega Isvelizhajnia tu fardamanie ſi sashlushio ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo ǀ Na meſti ſnigà ima ſive laſsy ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata telleta ǀ Rihtar ſe je zhes taiſte maszhoval na meiſte te Vduve ǀ na majſti slateh, inu ſrebernih danariou ſo vſſiniate danarie imeli ǀ Krajl David je na meiſti ſebe poſtavil Salamona ǀ nemeſti taiſte almoshne ǀ nemesti Kruha, s'shalostio, inu britkustio ijh shpishajo → namestu
podgana -e ž podgana: de bi ena mesh, ali podgana im. ed. ſama mazhiku v' uſta skozhila ǀ ti ſi sa fantamy hodila, Kakor mazhika sa podgano or. ed. ǀ vam ſe bo godilu kakor uni neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane im. mn. sa almoshno proſsit ǀ tudi od podgan rod. mn. Plinius piſhe ǀ namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane tož. mn., inu karte je lovil ← ben. it. pantegana < vlat. *ponticāna za *(mūs) Pontica ‛pontska (miš)’
prožiti -im nedov. napenjati: Ta Kateri drugem mreshe proshi 3. ed. ſam ſe noter vulovij ǀ mreshe ſe proshio 3. mn. tizam, inu sveriazhinam nikar ludem ǀ takorshne nevarne mreshe njemu proshio 3. mn. ǀ Kateri je proshil del. ed. m tizam ǀ mishi, inu podgane, inu karte je lovil, ter ſam je miſhinze dellal, inu proſsil del. ed. m ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim perſonam neproſile +del. mn. ž
ter vez. in, ter: mishi, inu podgane, inu karte je lovil, ter ſam je miſhinze dellal ǀ ſo k'nogam sa nimy shli, ter zhast, inu hualo toistom ſo pely ǀ Poshle grille zhes Masovio, ter cello taisto deſhelo ſo bile konzhale ǀ sagarmi, sabliska, inu v'vniega treshi, ter perprizhi pepel rata ǀ Bo vni Gospud, vna Gospa, kadar eden mimu nyh grè, tèr ſe ym neodkrije, ali neperpogne ǀ je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti, terje lepu vuzhil taiſti folk ǀ Krajl puſtj iskat taiſtu sheliszhe, terna rano deneio, inu Ptolomæuſa osdravio ǀ Tersa nyh lon ym nebosh dall temuzh enu malu mane sa nijh shpisho ǀ Kadar tu shlishi Tahmar Rihtnim hlapzom da en persten, inu eno palzo teryh proſsi de bi taiste Rihtariu neſli ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili … greh v' pokuro, rer vſakatiri v' ſvojm ſerzi misli, ter s' Patriarham Jacobam, pravi