zavrnítveni -a -o prid. (ȋ)
ki izraža nasprotovanje čemu in povzroči, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavrnitvena odločba; zavrnitvene reakcije; V zavrnitvenem sklepu ustavno sodišče ugotavlja, da je o ustavnosti spornega člena enkrat že odločilo in da ta ni v neskladju z ustavo E (↑)zavrnítev