Albucius m osebno lastno ime Albucij: Sa ſrezhnega ſe je shtimal Albutius im. ed. de 25. lejt pres vſe samire je shivel s' ſvojo Terentio (III, 208) Verjetno je mišljen Tít Albúcij, lat. Titus Albucius (2.–1. stol. pr. Kr.), rimski pretor.
b nepreg. m (črka) b: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B im. ed., je umasan (I/207) ǀ Ta pushtob B im. ed., Brumnost je prevezh vmadeshen (I/1, 208)
Barnabas -ba m osebno lastno ime Barnaba: kadar S. Paulus, inu S. Barnabas im. ed. v'tej Meſti liſtris (II, 208) ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba rod. ed. Apoſtela (III, 240) ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam or. ed. v' Panphilio (III, 244) Sv. Bárnaba, priimek levita Jožefa s Cipra, apostola (SP Apd 13,15)
časih prisl. včasih: aku ſte kakushno andoht meni zhaſih ſturili (I/1, 208) → včasih
Kaja -e ž osebno lastno ime Gaja: Publius Rubius … dokler 43. lejt je shivil s' ſvojo Caio or. ed. Ennio (III, 208) Gája Énija, lat. Caia Ennia, žena Publija Rubija
Listris ž zemljepisno lastno ime Listra: kadar S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris im. ed. ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala (II, 208) → Listrija
obvezan -a prid. obvezan: gnoina bula nej sashita, ni obesana im. ed. ž, ni s' oljem omezhena (V, 208) Zapis izkazuje absorpcijo bv > b.
oficir -(j)a m uradnik: Se samiri officer im. ed. ſvojmu Firshtu (II, 305) ǀ Ceſſar Diocletianus, inu njegovi Officery im. mn. (III, 231) ǀ vprasha ſvoje Officire tož. mn., kaj s' en lon je prejel Mardochæus sa to ſvejſto, inu veliko dobruto (IV, 208) ← nem. Offizier ← frc. officier < lat. officiārius ‛uradnik, uslužbenec’
omečen -a prid. omehčan: bula nej sashita, ni obesana, ni s' oljem omezhena im. ed. ž (V, 208)
razbijati nedov. 1. razbijati: Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial del. ed. m, inu ſhraial (III, 68) 2. pleniti, biti razbojnik: sholner rata, sazhne rupat, inu resbyati nedol., sa vſako samero ſazhne ſe maszhovati (I/2, 208) → razbivati
ropati -am nedov. ropati: potle je bil sazhel po zestah rasbivat, inu rupat nedol. (I/1, 36) ǀ sholner rata, sazhne rupat nedol., inu resbyati (I/2, 208) ǀ te ner hujshi vojske meſta poderaio, deshele rupajo 3. mn. (V, 570) ← bav. srvnem. roupen, srvnem. rouben < stvnem. roubōn ‛ropati’
Rubius m osebno lastno ime Rubij: Sa ſrezhnega ſe je shtimal Albutius de 25. lejt pres vſe samire je shivel s' ſvojo Terentio. Publius Rubius im. ed. … dokler 43. lejt je shivil s' ſvojo Caio Ennio (III, 208) Morda je mišljen Públij Rúbij Barbárij, lat. Publius Rubius Barbārius, cesarski namestnik v Egiptu za časa cesarja Avgusta.
Teofanija -e ž osebno lastno ime Teofanija: Alexander Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit, de je bil njemu sa sheno dal to dobro Theophanio tož. ed. (III, 208)
Vajsburg m zemljepisno lastno ime Weißburg: Sa ſrezhne ſo ſe dershali Purgary tiga meſta Waisburg im. ed., kadar Ceſſar Conradus je bil tu meſtu premagal (III, 208) Weißburg je ime mesta na Bavarskem, mesta v Alzaciji in gradu v Hessnu.
začenjati nedov. 1. začenjati: obeniga nej s'myrom puſtil, boy je rad sazhenjal del. ed. m (I/2, 208) 2. početi, počenjati: kar bo sazhenal del. ed. m, tu dobru rata (III, 282)
zašit -a prid. zašit: gnoina bula nej sashita im. ed. ž, ni obesana, ni s' oljem omezhena (V, 208)
zraven1 prisl. zraven: vener s'raven druge Bogove ſte molili (I/1, 208)