Venceslavus -a m osebno lastno ime
Venceslav:
Letu je poterdil, inu skuſil Wenceslaus im. ed. Pemski Krajl (IV, 395) ǀ Na mejſti Brambe en Angel je shlushil Wenceslauſu Pemskimu daj. ed. krajlu (III, 500) ǀ je sa odpuzhajne proſil Wenceslauſa tož. ed. (III, 500) Sv. Vênceslav, češ. Václav, češ. kralj (903–929)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Albinus m osebno lastno ime
Albin:
Albinus im. ed. per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus im. ed. Alcuinus, katiri je djal (V, 180) 1. Neki požeruh z imenom Albínus 2. → Alkuinus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
figa -e ž 1. drevo figa:
ſe je shpot dellal s'fige rod. ed., katera nima zvejtia 2. sad figa:
Kadaj ſte vidili, de bi na terny raslu grosdie, ali fige im. mn. na oſſati ǀ je bil ſnejdil 500 fih rod. mn. ǀ S. Evangeliſt pravi, de nej bil zait teh fyh rod. mn. ǀ je bila njemu dvejſtu kruhou, inu dvejſtu koſſou fig rod. mn. offrala ǀ Je puſtil ſtauzh fige tož. mn., ter is taiſtih en flaishter ſturi ← srvnem. vīge ← provan. figa < lat. fīcus ‛figa’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
funt -a m funt, tj.
utežna enota pribl. pol kg:
Poglejte Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset funtou rod. mn. shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi (I/1, 90) ǀ Milon Cretenſis do 500 funtou rod. mn. meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ← srvnem. pfunt ← lat. pondō ‛funt’ < ‛po teži’, kar je abl. od pondus ‛utež’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Klodius m osebno lastno ime
Klodij:
vezh hish, Kakor Clodius im. ed. (I/2, 95) ǀ Clodius im. ed. Albinus per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) Klódij Albín, lat. Clōdius Septimius Albīnus, rimski proticesar (195–197)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Kretensis m osebno lastno ime
s Krete:
Hugo Cretenſis im. ed. pravi (III, 472) ǀ Milon Cretenſis im. ed. do 500 funtou meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) Prilastek v drugem zapisu ni točen, saj je bil → Milo(n) iz Krotona in ne s Krete, → Krotoniata; → Kretenzar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Milo(n) m osebno lastno ime
Milon:
Sim bral de Milon im. ed. Crotoniata je bil velik kokor en Ris (V, 262) ǀ Milon im. ed. Cretenſis do 500 funtou meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ǀ mozhni kakor Milo im. ed., kateri s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal (IV, 163) Mílon iz Krótona, gr. Μίλων (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Bazilides -da m osebno lastno ime
Bazilid:
takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides im. ed., S. Policarpus (V, 44) ǀ zhes morje bil prepelal Baſilida tož. ed. (III, 500) Bazilíd (1. polovica 2. stol.), spoznavalec iz Aleksandrije
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Burgundus m osebno lastno ime
Burgundski (?):
kadar Ludovicus Burgundus im. ed. je Philoſophio defenderal (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
defendirati nedov. zagovarjati, braniti:
Angel je pomagal, inu vuzhil, kadar Ludovicus Burgundus je Philoſophio defenderal del. ed. m (III, 500) ← lat. defendere ‛braniti, ščititi, zagovarjati mnenje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Deodom -a m osebno lastno ime
Deodom:
Na mejſti Meshnerja je Deodomu daj. ed. Mashniku vſe kar k' mashi shlishi perpravil (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Evolf(us) -a m osebno lastno ime
Evolf (?):
En drug pak je bil v' Svetu ojle poſtavil Evolffa tož. ed. (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Kodratus -ta m osebno lastno ime
Kodrat:
En drugi na mejſti Mattere je doyl, inu redil Codrata tož. ed., taku dolgu, dokler Codratus im. ed. je bil martran (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Londrata -e ž osebno lastno ime
Londrata:
Na mejſti zholnarja Edn je zhes morje bil prepelal Baſilida. En drugi na mejſti tishlarja je bil ſturil trugo Londrati daj. ed., kadar je bila umerla (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Ludbert -a m osebno lastno ime
Ludbert:
Na mejſti kuharja je kuhal, inu miſo perpraulal Ludbertu daj. ed. (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mežnar -ja m mežnar, cerkovnik:
Meshnar im. ed. gre ſvetu jutru sgonit (II, 373) ǀ Na mejſti Meshnerja rod. ed. je Deodomu Mashniku vſe kar k' mashi shlishi perpravil (III, 500) ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Meshnarij im. mn. s. Theodora (II, 194 s.) ← stvnem. mesināri ← srlat. mansionarius iz lat. mansiō ‛bivališče, prenočišče’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mojškra -e ž strežnica grajske gospe:
Na mejſti Mujshkre rod. ed. en Angel je poſtelo ſtlal tej bolni Eliſabethi Raitenſi (III, 500) ǀ ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro tož. ed. shlushit (I/2, 195) ǀ preveliko priaſnoſt je imel s'Mujshkro or. ed. tajſte Firshtine (II, 513) < *mojštra iz → mojster
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
napuh m napuh:
ſte krotki, inu pohleuni, napuh im. ed. vam nebò branil (V, 500) Pogosteje se uporablja sopomenka → ofrt.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Oljski hrib -ega -a m zemljepisno lastno ime
Oljska gora:
s'taistiga oljskiga hriba rod. ed. Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti (I/2, 33) ǀ ſo shli skriti ſe na ta OljsKi hrib tož. ed. (I/2, 32) ǀ Kadar Chriſtus ſe je imel lozhit is tiga ſveità, inu ſe verniti v' nebeſſa, je shal na ojliski hrib tož. ed., sa nym je shla Maria Diviza, Madalena, inu ty Jogry (V, 500) Óljska gôra, lat. V Mons Oliveti, grič z oljčnim nasadom pri Jeruzalemu (SP 21,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
osedlati dov. osedlati:
S. Miklaush sapovej Shlushabniku, de ima oſlizhe oſedlati nedol., inu perpravit (III, 600) ǀ morio kojne shterglati, inu oſedlati nedol. (IV, 32) ǀ pò mashi je njemu kojna oſedlal del. ed. m (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pemski -a prid. češki:
Letu je poterdil, inu skuſil Wenceslaus Pemski im. ed. m Krajl (IV, 395) ǀ Na mejſti Brambe en Angel je shlushil Wenceslauſu Pemskimu daj. ed. m krajlu (III, 500) ǀ V' Pemski mest. ed. ž desheli ſo bily Kmeti eniga Sholneria na mertve shlake ſtepli (IV, 316) Prim. nem. Böhmen ← srlat. Bohemia ‛(Zahodna) Češka’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Penefort m zemljepisno lastno ime
Penjafortde Penefort cit. pril. osebno lastno ime
Penjafortski:
od kateriga pishe S. Raymundus de Penefort (III, 456) ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial Raymunda de Penefort (III, 500) → Penjafort
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Portugal -a m zemljepisno lastno ime
Portugalska:
Na mejſti Corrieria en Angel je bil perneſſil piſſma S. Antonu v' Paduo s' Portugala rod. ed. (III, 500) ǀ venem Kloshtri S. Claræ v'Portugala mest. ed. je bila ena Nuna s' imenam Berengaria (IV, 99) Portugálska, kraljestvo na Pirenejskem polotoku; → Portogal, → luzitanski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Rajtensi cit. pril. osebno lastno ime
Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo ſtlal tej bolni Eliſabethi Raitenſi (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Sita ž osebno lastno ime
Sita:
Na mejſti peka je en Angel kroh sameſſil, inu spekal tej dekli Sita im. ed. s' imenam, dokler ona v' Zerkvi je molila (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
stlati nedov. postiljati:
Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo ſtlal del. ed. m tej bolni Eliſabethi Raitenſi (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
truga -e ž krsta:
po ſmerti is truge rod. ed. je bil gorj vſtal (V, 204) ǀ na mejſti tishlarja je bil ſturil trugo tož. ed. Londrati, kadar je bila umerla (III, 500) ǀ Boshija martra, katera na trugi mest. ed. je stala (I/1, 20) ← stvnem. truha, srvnem. truhe ‛skrinja, krsta’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Urbevetana -e ž osebno lastno ime
iz Orvieta:
Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni Vrbevetani daj. ed. (III, 500) Srlat. pridevnik imena škofijskega mesta v osrednji Italiji Orvieto je Urbevetanus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Vandergesilus -a m osebno lastno ime
Vandregezil:
na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu daj. ed. (III, 500) Sv. Vandregézil (pribl. 600–668), prvi opat v Fontanelli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zibati nedov. zibati:
Angel je Joanno peſtoval, ſibal del. ed. m, inu pital (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zmetati dov. zložiti, pospraviti (?):
na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal del. ed. m gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Anaksagoras m osebno lastno ime
Anaksagora:
Anaxagoras im. ed. Philoſophus je djal (III, 332) ǀ Anaxagoras im. ed., kadar je bil saſtopil (IV, 412) Anakságora, gr. Ἀναξαγόρας (500–428), atenski filozof, matematik in astronom, učitelj Perikleja, Evripida in morda Sokrata; → Anasagoras
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Areopagita m osebno lastno ime
Areopagit:
V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj, inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita im. ed. ǀ S. Dionyſius Aroepagita im. ed. pravi od Seraphinou, de ſo polni lubesni Boshje Sv. Dionízij Areopagít, Grk, ki ga je za krščanstvo pridobil apostol sv. Pavel. Spisi, podlaga srednjeveške mistike, ki so jih pripisovali Areopagitu, so dejansko delo nekega neznanega novoplatonika iz palestinske Sirije, nastali okrog 500.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
avštriga -e ž ostriga:
je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 300 aushtrih rod. mn., 500 fih (IV, 290) ← furl. ostrìghe, ben. it. ostrega, knjiž. it. ostrica ‛ostriga’ iz lat. ostreum ← gr. ὄστρειον ‛ostriga’; dvoglasnik morda pod vplivom nem. Auster ‛ostriga’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Empedokles -la m osebno lastno ime
Empedokles:
kokar empedokles im. ed. je menil (II, 64) ǀ lete misli je bil Empedocles im. ed. (III, 523) ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga Philoſopha Empedokla tož. ed. (V, 571) Empédokles, gr. Ἑμπεδοκλῆς (pribl. 500–430 pr. Kr.), filozof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Genovefa -e ž osebno lastno ime
Genovefa:
kakor s. Genueva im. ed., od katere pishejo (I/1, 70) ǀ kakor ſe bere v' lebni Svete Genovefe rod. ed. (III, 25) Sv. Genovéfa (420/422–500/502)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Prokopius m osebno lastno ime
Prokopij:
Poshlushaite kai pravi ta Vuzheni Procopius im. ed. ǀ Procopius im. ed. tudi piſhe, de v' tem lejti 544. ob zhaſſu Ceſſarja Giuſtiniana je bila ena taka groſna kuga ǀ Procopius im. ed. pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne kuge, katera je na semli bila tu lejtu 544. ob zhaſſu Ceſſarja Juſtiniana ǀ Glihi vishi s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas Ordna S. Romualda … Procopius im. ed. Ordna S. Benedicta 1. Prokópij iz Cezarêje, bizantinski zgodovinopisec (pribl. 500–pribl. 562) 2. Neki menih s tem imenom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.