móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hokaído kot pridevnik [hokaído] STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti] 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem) ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
GB simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. GB, krajšave za gigabyte, glej ↑gigabajt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica] 1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica ETIMOLOGIJA: ↑kobila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza] 1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek 1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi. ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se] 1. steči v manjši količini, navadno počasi
2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét] 1. športnik, ki se ukvarja z atletiko
2. ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
copátka copátke samostalnik ženskega spola [copátka] 1. navadno v množini, navadno ekspresivno copata, zlasti otroška; SINONIMI: navadno ekspresivno copatek
2. navadno v množini, navadno ekspresivno obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek
ETIMOLOGIJA: ↑copata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
inkunábula inkunábule samostalnik ženskega spola [inkunábula] iz bibliotekarstva knjiga, tiskana do vključno leta 1500; SINONIMI: iz bibliotekarstva prvotisk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. incunabula, prvotneje ‛zgodnja oblika’, množina od lat. incūnābulum ‛povoj, plenica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
konjeník konjeníka samostalnik moškega spola [konjeník] 1. vojak, policist, ki za premikanje, opravljanje nalog uporablja konja
ETIMOLOGIJA: ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mílilítrski mílilítrska mílilítrsko pridevnik [mílilítərski] del pridevniške zloženke v obliki n-mililitrski ki je v zvezi z določenim številom mililitrov
ETIMOLOGIJA: ↑mililiter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pršìč pršíča samostalnik moškega spola [pəršìč] ETIMOLOGIJA: = hrv. pȑšić < pslov. *pьršit'ь, manjšalnica od *pьrxъ ‛droben prah, drobne kapljice’, glej ↑pršeti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
blízu1 prislov [blízu] 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra. ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gal simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. gal, krajšave za ↑galona
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
glívni glívna glívno pridevnik [glíu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑gliva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kB/s; in KB/s simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kB/s, krajšave za kilobyte per second
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp] 1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadni krap FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lúmen lúmna samostalnik moškega spola [lúmən] 1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje svetlobnega toka, ki ustreza svetlobnemu toku, ki ga svetilo s svetilnostjo ene kandele oddaja v prostorski kot velikosti enega steradiana; simbol: lm
2. iz biologije, iz medicine prostor v notranjosti cevastega, votlega organa
3. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, inteligentnosti, nadarjenosti
STALNE ZVEZE: ANSI lumen ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Lumen, angl., frc. lumen, iz lat. lūmen ‛luč, svetloba’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lx simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑luks
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
melíšče melíšča samostalnik srednjega spola [melíšče] območje ob vznožju sten in pobočij v visokogorju, kjer se nabirajo grušč, drobno kamenje, posamezne manjše skale
ETIMOLOGIJA: iz mel ‛droben pesek, drobir’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
N simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑newton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ohm ohma; in óm samostalnik moškega spola [óm] iz elektrotehnike, iz fizike izpeljana merska enota za izražanje električne upornosti, ki ustreza upornosti električnega prevodnika, na katerem je padec napetosti en volt, ko skozenj teče tok enega ampera; simbol: Ω
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ohm, angl., frc. ohm, po nemškem fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789–1854)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.