rént-a-cár.. tudi rént-a-cár [kar] prvi del podr. zlož. (ẹ̑-ȃ) rént-a-cárslúžba tudi rént-a-cár slúžba
Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|
..(átik)a ž. prip. obr. (á)
1. 'popredmetena (tudi metonimična) lastnost' idiomátika, shemátika, sistemátika
2. 'skupno ime' aksiomátika, problemátika, simptomátika; prim. ..a2
rént-a-cár -a [kar] m (ẹ̑-ȃ) |izposojevalnica avtomobilov|; avt. žarg. najeti ~ |avtomobil|
rént-a-cárslúžba -e tudi rént-a-cár slúžba ~ -e [kar] ž (ẹ̑-ȃȗ)
a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|
a cónto [kon] nač. prisl. zv. (ọ̑); gl. a konto
..(énc)a ž. prip. obr. (ẹ̑) ʻdejanjeʼ fluorescénca, fosforescénca, luminescénca; prim. ..a2
..(ént)a ž. prip. obr. (ẹ̑) ʻvršilnicaʼ evolvénta, komponénta, tangénta; prim. ..a2
..(íln)a ž. prip. obr. (ȋ) ʻprostor, mestoʼ gostílna, star. učílna; prim. ..a2
a cappélla [kapela] nač. prisl. zv. (ẹ̑) glasb. ‹brez instrumentalne spremljave›
a kónto nač. prisl. zv. (ọ̑) na račun: plačati ~ ~
a límine nač. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. kratko malo, kar takoj: ~ ~ zavrniti prošnjo
a posterióri [ijo] nač. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. iz izkušnje, po izkušnji: dokazovati ~ ~; sklepati ~ ~
a príma vísta prisl. zv. (ȋ ȋ)
1. nač., glasb. ‹brez priprave›
2. čas., fin. plačati ~ ~ ~ takoj, ob predložitvi
a prióri [ijo] nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) lat. cit. ~ ~ zavračati vnaprej, brez utemeljitve
a têrgo mest. prisl. zv. (ȇ) lat. cit. zapisati pripombo ~ ~ dokumenta na hrbtu, na zadnji strani
a vísta čas. prisl. zv. (ȋ) it. cit., fin. izplačati ~ ~ na vpogled, ob predložitvi
..ík(a).. glag. prip. obr. (í; ȋ) ʻmanjšalnost, ljubkovalnostʼ belíkati se, kotalíkati se, svetlíkati se
..ís(a).. glag. prip. (ȋ) ʻslabšalnostʼ hvalísati
á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-
à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev
á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?
á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1
à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč
à la carte [a la kárt] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. večerjati ~ ~ ~ |po izbiri z jedilnika|
à part [a pár] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. posebej, ločeno
á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1
Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem
á-jevski -a -o (ȃ) jezikosl. ~a osnova glagola, samostalnika
à la [á la] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. po načinu, v slogu: tragedija ~ ~ Shakespeare
à la baisse [a la bês] nač. prisl. zv. (ȇ) fr. cit., fin. računati in trgovati ~ ~ ~ |predvidevajoč padec borznih tečajev in cen|
à propos [a propó] dodaj. člen. zv. (ọ̑) fr. cit. |ravno prav; saj res; pa še to|
..(á)ven -vna -o prip. obr. (á; ȃ) dejáven, mikáven, zveličáven; prim. ..ven
Á-diplómski -a -o (ȃ-ọ̑) ~ izpit
Á-dúr -a m, pojm. (ȃ-ȗ) glasb.
..(á)lna ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'vršilnica' brizgálna
2. 'prostor, mesto dejanja' prodajálna; prim. ..a2
á-mól -a m, pojm. (ȃ-ọ̑) glasb.
..(á)vec -vca m. prip. obr., pri korenih z izglasnim l, lj na koncu podstave; tudi ..(á)lec (ȃ) člov. 'vršilec' razpravljávec, veslávec; prim. ..vec
à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to
a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne
á2 -- m, simb. (ȃ) ar
a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari
Á2 -- m, simb. (ȃ) amper
à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben
a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd
a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát
a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija
..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá
..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti
..(á)lec -lca [u̯c] m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'vršilec' brálec, malikoválec; živ. sesálec
2. [lc, v nekaterih primerih tudi u̯c] 'vršilnik' kazálec, mešálec, sesálec; prim. ..lec
..(á)len -lna -o prip. obr. (ȃ)
1. 'uporabnost, namenjenost' čakálen, igrálen, pomirjeválen
2. 'namembni pridevniki' hujšálen, likálen, prálen
3. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' centrálen, fizikálen, geniálen; prim. ..len
..(á)lka ž. prip. obr. (ȃ)
1. [u̯k] člov. 'vršilka' brálka, obvezoválka
2. [lk] 'vršilnica' črpálka, tipálka, vezálka; prim. ..ka
..(á)lo s. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' dremálo, gobezdálo
2. 'vršilnik' bodálo, dihálo, godálo
..(á)m m. prip. obr. (ȃ) ʻrezultat dejanjaʼ telegrám, sonográm
..(á)nje1 s. prip. obr. (á) ʻdejanjeʼ spánje; prim. ..nje
..(á)nje2 s. prip. obr. (ȃ) ʻdejanjeʼ kupovánje; prim. ..nje
..(á)telj m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'vršilec' predlagátelj, ravnátelj
2. 'vršilnik' kazátelj; prim. ..telj
..(á)tev ž. prip. obr. (ȃ) ʻdejanje, rezultat dejanjaʼ spregátev, trgátev; prim. ..tev
..(á)va ž. prip. obr. (ȃ) ʻdejanjeʼ izpeljáva, menjáva, zidáva
a c. okrajš. a conto |na račun|
a. okrajš. anno |leta|
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša
..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála
..a..1 glag. prip. délati
..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln
A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|
a. m. okrajš. ante meridiem |dopoldne|
A. M. okrajš. air mail |letalska pošta|
..(a)nje s. prip. obr.
1. 'dejanje' gíbanje, pobíranje, konzultíranje
2. 'rezultat dejanja' snov. žáganje; prim. ..nje
..c(a).. glag. prip. obr. ʻmanjšalnost, ljubkovalnostʼ jókcati, kákcati, tékcati
s. a. okrajš. sine anno |brez letnice|
vis-à-vis [poudarjeno vizaví] predl.; gl. vizavi
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Vélike Poljáne -ih -án ž mn., zem. i. (ẹ́ á ẹ̑ ȃ) na ~ih ~ah
velikopoljánski -a -o, neurad. poljánski -a -o (á; ȃ; á; ȃ)
Velikopoljánec -nca, neurad. Poljánec -nca m z -em preb. i. (á; ȃ; á; ȃ)
Velikopoljánka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
Velikopoljánčev -a -o (á; ȃ)
Vávta vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (á ȃ á ȋ) v ~i ~i
vavtováški -a -o, neurad. vávtovski -a -o (á; ȃ; á; ȃ)
Vavtovaščàn -ána in Vavtovaščán -a, neurad. Vávtovčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Vavtovaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
blág -a -o; blážji -a -e (ȃ á á; ȃ; á; ȃ) ~ človek; njen ~i glas
blági -a -o (á; ȃ) zdrav. ~a smrt
blágo -ega s, pojm. (á; ȃ) reči kaj ~ega
blágost -i ž, pojm. (á; ȃ)
slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
ukániti -im tudi ukaníti in ukániti -im dov. -i -ite tudi ukáni -te in -íte; -il -ila tudi ukánil -íla, -it, ukánjen -a; ukánjenje; (-it) (á; á ȃ; í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ nasprotnika; neobč. ukaniti koga/kaj za kaj ~ soseda za zemljo prevarati
ukániti se -im se tudi ukaníti se in ukániti se -im se (á; á ȃ; í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) neobč. prevarati se, zmotiti se
Bánjšice -ic ž mn., zem. i. (á; á ȃ) na ~ah
bánjški -a -o (á; ȃ)
Bánjškar -ja m z -em preb. i. (á; ȃ)
Bánjškarica -e ž, preb. i. (á; ȃ)
Bánjškarjev -a -o (á; ȃ)
Bánjškaričin -a -o (á; ȃ)
enák -a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ)
1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi
2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|
enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi
enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|
enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega
enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Ánhovo -ega in Ánhovo -a s, zem. i. (á; ȃ; á; ȃ) v ~em in v ~u
ánhovski -a -o (á; ȃ)
Ánhovec -vca m z -em preb. i. (á; ȃ)
Ánhovka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
Ánhovčev -a -o (á; ȃ)
dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
nahraníti in nahrániti -im in nahrániti -im dov. nahránjenje; drugo gl. hraniti1 (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; á; á ȃ) koga/kaj ~ otroka
nahraníti se in nahrániti se -im se in nahrániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; á; á ȃ) z/s čim ~ ~ s kruhom
stràšen -šna -o in strášen -šna -o; strašnêjši -a -e in stràšnejši -a -e in strášnejši -a -e (ȁ; á; ȃ; ȇ; ȁ; á; ȃ) ~ prizor; poud.: ~ kvartopirec |navdušen vnet, strasten|; ~ mraz |zelo hud|; ~a hrana |zelo slaba|; ~a obleka |zelo grda, neokusna|; ~o vreme |zelo neugodno|
stràšno -ega s, pojm. (ȁ) izvedeti kaj ~ega
stràšnost -i in strášnost -i ž, pojm. (ȁ; á; ȃ)
Škófja vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ọ́ ȃ ọ́ ȋ) v ~i ~i
škofjeváški -a -o, neurad. škofljánski -a -o (ȃ; ȃ)
Škofjevaščàn -ána in Škofjevaščán -a, neurad. Škofljàn -ána in Škoflján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Škofjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
bogàt -áta -o, star. bôgat -áta -o; -êjši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; ó á á; ó ȃ á; ȇ) ~ človek; zelo ~; biti ~; bogat česa ~ rud; bogat z/s čim ~ z rudami, °na rudah
bogáti -ega m, člov. (á) |bogataš|: ~i se neradi družijo z revnimi
bogátost -i ž, pojm. (á)
kosmàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~a žival; poud.: ~a laž |velika, očitna|; ~a šala |nespodobna, opolzka|; nevtr. biti ~ po prsih
kosmáti -a -o (á) gosp. ~ prejemek; ~a teža
kosmáta -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. povedati marsikatero ~o |nespodobno, opolzko šalo|; kletv. tristo ~ih
kosmátost -i ž, pojm. (á)
láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|
láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|
lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbe
láhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
lážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~ega
na láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|
láhkost -i ž, pojm. (á)
nastániti -im tudi nastaníti in nastániti -im dov. -i -ite tudi nastáni -te in -íte; -il -ila tudi nastánil -íla, -it, nastánjen -a; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga ~ begunce
nastániti se -im se tudi nastaníti se in nastániti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) začasno se nastaniti pri sorodnikih
raníti in rániti -im tudi rániti -im dov. ráni -te in -íte tudi -i -ite; ránil -íla tudi -il -ila, ránit, ránjen -a; ránjenje; (ránit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ ljudi; poud. ~ ponos koga |prizadeti|
raníti se in rániti se -im se tudi rániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ v roko
Šmárje - Sáp -a - -a m, zem. i. (á - ȃ) v ~u - ~u
šmarjesápski -a -o (ȃ)
Šmarjesápčan -a, neurad. Šmárčan -a, Sapljàn -ána in Saplján -a m, preb. i. (ȃ; ȃ; ȁ á; ȃ)
Šmarjesápčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Šmártno ob Páki -a ~ ~ in Šmártno ob Páki -ega ~ ~ s, zem. i. (ȃ ȃ; ȃ ȃ) v ~u ~ ~ in ~em ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] in šmárški -a -o (ȃ; ȃ)
Šmarčàn -ána in Šmarčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Šmarčánka -e ž, preb. i. (ȃ)
zál -a -o; záljši -a -e (ȃ á á; ȃ; á; ȃ) star.: ~ fant lep; ~a hiša lepa, mogočna
záli -a -o (á; ȃ) rastl. ~ kobulček
zálost -i ž, pojm. (á; ȃ) star. lepota
ják2 -a -o; jáčji -a -e (ȃ á á; ȃ; á; ȃ) star. ~ udarec močen
jáki -a -o (á; ȃ) elektr. ~ tok
jákost -i ž, pojm. (á; ȃ) ~ vetra; fiz. ~ magnetnega polja; neobč. telesna ~ moč
Šmártno pod Šmárno gôro -a ~ ~ ~ s, zem. i. (ȃ á ó) v ~u in ~em ~ ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] in šmárski -a -o (ȃ; ȃ)
Šmárčan -a in Šmarčàn -ána in Šmarčán -a m, preb. i. (ȃ; ȁ á; ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
trájen -jna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ pojav; ~e barve obstojne; ~a naselitev stalna; ~a rešitev problema dokončna; Ta stvar ni ~a
trájni -a -o (á; ȃ) jezikosl. ~i glagoli; fin. ~ nalog
trájno -ega s, pojm. (á; ȃ) dati komu kaj ~ega
trájnost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Vás -í ž -i -- -i -jó zem. i. (ȃ ȋ) |pri Kočevju|: v ~i
váški -a -o (á; ȃ)
Vaščàn -ána in Vaščán -a in Vašàn -ána in Vašán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Vaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Zgórnje Gôrje -ih -ij ž mn., zem. i. (ọ̑ ó) v ~ih ~ah
zgornjegorjánski -a -o, neurad. gorjánski -a -o (á; ȃ; á; ȃ)
Zgornjegorjàn -ána in Zgornjegorján -a, neurad. Gorjánec -nca m, tretja oblika z -em preb. i. (ȁ á; ȃ; á; ȃ)
Zgornjegorjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Baden-Württemberg -a [bádən-vírtemberg-] m, zem. i. (á-í) |nemška zvezna dežela|: v ~u
baden-württemberški -a -o (á-í)
Báden-Württemberžàn -ána in Báden-Württemberžán -a m, preb. i. (á-ȁ á-á; á-ȃ)
Báden-Württemberžánka -e ž, preb. i. (á-ȃ)
bláten -tna -o; -ejši -a -e (á ȃ á; ȃ; á; ȃ) ~a cesta
blátni -a -o (á; ȃ) zdrav. ~a kopel
blátnost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Fára2 -e ž, zem. i. (á) |pri Cerknici|: pri ~i
fárski -a -o in fárovski -a -o (ȃ; ȃ)
Fárovec -vca in Faràn -ána in Farán -a m, prva oblika s -em preb. i. (ȃ; ȁ á; ȃ)
Fárovka -e ž, preb. i. (ȃ)
Fárovčev -a -o (ȃ)
krátek -tka -o; krájši -a -e, star. kráčji -a -e (á; ȃ; ȃ) ~ kol; Obisk je bil ~; poud. Zelo ~a bova |Hitro bova opravila, se pogovorila|
krátki -a -o (á) jezikosl. ~ samoglasnik
krátka -e ž, rod. mn. -ih (á) neknj. ljud., poud. potegniti, povleči (ta) ~o |doseči manj ugodno rešitev|
na krátko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ postrižen
v krátkem čas. prisl. zv. (á) ~ ~ se vrniti
pred krátkim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ kaj izvedeti
krátkost -i tudi kratkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑)
majáti májem tudi májati -em tudi májati -am nedov. májaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -ál -ála tudi -al -ala, -àt tudi -at, -án -ána tudi -an -ana; majánje tudi májanje; (-àt tudi -at) (á á; á; á; á ȃ) koga/kaj ~ kol; majati z/s čim ~ z glavo
majáti se májem se tudi májati se -em se tudi májati se -am se (á á; á; á; á ȃ) Miza se ~e; poud. ~ ~ pijan proti domu |opotekajoč se hoditi|
nakápati -am in nakápati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; nakápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) kaj ~ na žličko kapljice zdravila
nakápati se -am se in nakápati se -ljem se (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) Na tla se je nakapala lužica krvi; poud. Nakapalo se je veliko ljudi |v presledkih prišlo|
odmajáti -májem tudi odmájati -em tudi odmájati -am dov. odmajánje tudi odmájanje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) redk. ~ na vprašanje odkimati; redk. odmajati kaj z/s čim ~ klin z udarci omajati
odmájati se -májem se tudi odmájati se -em se tudi odmájati se -am se (á á; á; á; á ȃ) poud. ~ ~ iz sobe |počasi oditi|
omajáti omájem tudi omájati -em tudi omájati -am dov. omajánje tudi omájanje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) koga/kaj Potres je omajal temelje stavbe; Njene solze ga niso omajale
omajáti se omájem se tudi omájati se -em se tudi omájati se -am se (á á; á; á; á ȃ) Nazadnje se je le omajal; Ugled se mu je omajal
Pláve Pláv ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
plávski -a -o in plavljánski -a -o (ȃ; ȃ)
Plávljan -a in Plavljàn -ána in Plavlján -a m, preb. i. (ȃ; ȁ á; ȃ)
Plávljanka -e ž, preb. i. (ȃ)
razmajáti -májem tudi razmájati -em tudi razmájati -am dov. razmajánje tudi razmájanje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) kaj ~ mizo; poud. ~ (si) noge |razgibati|
razmajáti se -májem se tudi razmájati se -em se tudi razmájati se -am se (á á; á; á; á ȃ) Stopnice so se razmajale; poud. vstati in se razmajati |se razgibati|
Sáva1 -e in Sáva -a m, oseb. i. (á; ȃ; á; ȃ) |srbski arhiepiskop|
Sáva -e ž, oseb. i. (á; ȃ)
Sávov -a -o (á; ȃ), ●Sávin -a -o (ȃ)
skápati1 -am in skápati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; skápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) Voda je skapala s strehe
skápati se -am se in skápati se -ljem se (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) poud. ~ ~ iz hiše |v presledkih oditi|
Stári tŕg ob Kólpi -ega -a ~ ~ m, zem. i. (ȃ ȓ ȏ) v ~em ~u ~ ~, neurad. v ~em ~u
starotŕški -a -o, neurad. tŕški -a -o (ȓ; ȓ)
Starotržàn -ána in Starotržán -a, neurad. Tržàn -ána in Tržán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Starotržánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Vipávski Kríž -ega -a m, druga enota z -em zem. i. (ȃ í) v ~em ~u
vipavskokríški -a -o, neurad. kríški -a -o (ȋ; ȋ)
Vipavskokrižàn -ána in Vipavskokrižán -a, neurad. Križàn -ána in Križán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Vipavskokrižánka -e ž, preb. i. (ȃ)
zamajáti -májem tudi zamájati -em tudi zamájati -am dov. zamajánje tudi zamájanje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) koga/kaj ~ čoln; poud. ~ sobesednika v njegovem prepričanju |omajati|
zamajáti se -májem se tudi zamájati se -em se tudi zamájati se -am se (á á; á; á; á ȃ) Drevo se je zamajalo in padlo; poud. Njegovo upanje se je zamajalo |omajalo|
zlát2 -a -o (ȃ á á) ~ prstan; ~ okvir slike pozlačen; poud. ~ človek |zelo dober, dobrosrčen|; ~ glas |svetel, zvonek|; ~a krona; poud. dekle z ~imi lasmi |rjavkasto, rdečkasto rumenimi|
zláti -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ jubilej; ~ lev |filmsko priznanje|; um. ~ oltar; geom. ~ rez; poud.: ~ čas reprezentance |poln uspehov|; upoštevati ~ nauk |dragocen, koristen nasvet|; sinek moj ~ |v nagovoru|; ~a barva; gosp. ~e rezerve; zdrav. ~a žila |hemoroidi|; poud. ~a mladost |polna sreče, ugodja|
zláti -ega m (á) star. dati nekaj ~ih zlatnikov
zláta -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) poud. ~ moja, pridi |draga, ljubljena|
zláto -ega s, pojm. (á; v nagovoru ȃ) dvorana v ~em; člov., poud. Lepo spančkaj, ~ moje |ljubljeni otrok|
zmajáti zmájem tudi zmájati -em tudi zmájati -am dov. zmajánje tudi zmájanje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) z/s čim ~ z glavo; star. zmajati koga/kaj Zmajala sta ga jok in vpitje omajala; Potres je zmajal tla zamajal
zmajáti se zmájem se tudi zmájati se -em se tudi zmajáti se -am se (á á; á; á; á ȃ) poud. ~ ~ iz gostilne |opotekajoč se oditi|
čáča -e tudi čáča -a m, druga oblika s -em člov. (á; ȃ; á; ȃ) pokr. belokr. oče
čáčev -a -o (á; ȃ), ●čáčin -a -o (á; ȃ)pokr. belokr.
drág2 -a -o; drážji -a -e (ȃ á á; ȃ) komu/čemu Ta človek mi je zelo ~; vznes. ~ mojemu srcu
drági -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ kamen
drági -ega m, člov. (ȃ) spomin na ~ega
drága -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) misliti na ~o
drágost -i ž, pojm. (á)
peterokrák -a -o in peterokràk -áka -o (ȃ; ȁ á á) ~o znamenje
peterokráki -a -o (á; ȃ) ~a zvezda
peterokráka -e ž, rod. mn. -ih (á; ȃ) prakt.sp. pripeti ~o na kapo peterokrako zvezdo
peterokrákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
pohválen -lna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~a lastnost
pohválni -a -o (á; ȃ) ~e besede
pohválno -ega s, pojm. (á; ȃ) slišati veliko ~ega o kom
pohválnost -i ž, pojm. (á; ȃ)
slán -a -o tudi slán -a -ó; bolj ~ (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ okus; ~a jed; poud.: ~ dovtip |nespodoben, neprimeren|; ~ račun |zelo visok|; Hotel je zelo ~ |drag|
sláni -a -o (á) ~ krompir
slána -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. povedati marsikatero ~o |pikro, ostro besedo|
sláno -ega s, pojm. (á) razlikovati med sladkim in ~im
slánost -i ž, pojm. (á)
Šentjánž -a [še in šə] m s -em zem. i. (á; ȃ á) |pri Sevnici|: v ~u
šentjánški -a -o tudi šentjánski -a -o [še in šə] (á; ȃ; á; ȃ)
Šentjánžan -a [še in šə] m, preb. i. (á)
Šentjánžanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȃ)
Vélike Žáblje -ih -elj [bə] ž mn., zem. i. (ẹ̑ á ẹ̑ ȃ) v ~ih ~ah
velikožábeljski -a -o [bə], neurad. žábeljski -a -o [bə] (á; á)
Velikožábeljc -a [bə], neurad. Žábeljc -a [bə] m z -em preb. i. (á; á)
Velikožábeljka -e [bə] ž, preb. i. (á)
Velikožábeljčev -a -o [bə] (á)
Čátež ob Sávi -a ~ ~ m, prva enota s -em zem. i. (ȃ á) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
čáteški -a -o (ȃ)
Čatežàn -ána in Čatežán -a in Čátežan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Čatežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Górnji Dólič -ega -a m, druga enota z -em zem. i. (ọ̑ ọ̑) v ~em ~u
gornjedolíški -a -o, neurad. dolíški -a -o (ȋ; ȋ)
Gornjedoličàn -ána in Gornjedoličán -a, neurad. Doličàn -ána in Doličán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Gornjedoličánka -e ž, preb. i. (ȃ)
národno-zabáven -vna -o (á-á; á-á á-ȃ á-á)
národno-zabávni -a -o (á-á) ~a glasba
sládek -dka -o tudi sladák sládka -ó; slájši -a -e tudi -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ; ȇ) ~ sok; poud.: ~ otroški obrazek |ljubek, mil|; ~ spanec |prijeten, dobrodejen|; objeti svoje ~o dekle |drago, ljubo|; pesn. ~o vince |dobro, okusno|; poud. sladek z/s kom biti ves ~ z obiskovalko |zelo, pretirano prijazen|
sládki -a -o (á) ~a smetana
sládki -ih m mn. (ȃ) knj. pog. prijeti koga za ta ~e za lase na sencih
sládko -ega s, pojm. (á) razlikovati med ~im in grenkim; snov. |sadje, kuhano v sladkorju|
sládkost -i tudi sladkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑) ~ pijače; poud.: ~ besed |velika, pretirana prijaznost|; ~ oči |ljubkost, milina|; števn. ~i življenja |prijetne, dobrodejne stvari|
Spódnja Polskáva -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ȃ) na ~i ~i
spodnjepolskávski -a -o, neurad. polskávski -a -o (ȃ; ȃ)
Spodnjepolskávčan -a, neurad. Polskávčan -a in Polskávljan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ; ȃ)
Spodnjepolskávčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
tánek -nka -o tudi tènek -nka -o tudi tenák tènka -ó [druga in tretja oblika tə]; tánjši -a -e (á; ə̀; ȃ ə̀ ọ̑; ȃ) ~ kos kruha; poud.: visok, ~ človek |vitek, suh|; ~ čut za lepoto |izostren, prefinjen|; ~ glas |visok|; ~ sluh |oster|; neobč.: ~ premislek natančen, podroben; ~ smehljaj komaj opazen, zaznaven; poud.: ~a megla |prosojna, rahla|; ~o zdravje |slabo, rahlo|
tánki -a -o tudi tènki -a -o [druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo
tánka -e tudi tènka -e [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter
na tánko tudi na tènko [druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo
na tánkem tudi na tènkem [druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja|
tánkost -i tudi tènkost -i [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
beloglàv -áva -o in belogláv -a -o (ȁ á á; ȃ) ~a mačka; ~a deklica svetlolasa
beloglávi -a -o (á; ȃ) ~ jastreb
beloglávost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Dolénja Trebúša -e -e ž, zem. i. (ẹ́ ȗ; ẹ̑ ȗ) v ~i ~i
dolenjetrebúški -a -o, neurad. trebúšarski -a -o (ȗ; ȗ)
Dolenjetrebušàn -ána in Dolenjetrebušán -a, neurad. Trebušàn -ána in Trebušán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Dolenjetrebušánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Drága2 -e ž, zem. i. (á) |pri Novi Gorici|: v ~i
drágovski -a -o in drágarski -a -o (á; ȃ)
Drágar -ja in Drágovec -vca m z -em preb. i. (ȃ; á)
Drágarica -e ž, preb. i. (ȃ)
Drágarjev -a -o (ȃ)
Drágaričin -a -o (ȃ)
Drážgoše -oš ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
drážgoški -a -o (á)
Drážgošan -a in Dražgošàn -ána in Dražgošán -a m, preb. i. (á; ȁ á; ȃ)
Drážgošanka -e ž, preb. i. (á)
grajávec -vca in grájavec -vca m z -em člov. (ȃ; á; ȃ) ~ napak; neobč. kritik
grajávka -e in grájavka -e ž, člov. (ȃ; á; ȃ)
grajávčev -a -o in grájavčev -a -o (ȃ; á; ȃ)
kašljávec -vca in kášljavec -vca m s -em člov. (ȃ; á; ȃ) poud. |kdor kašlja|
kašljávka -e in kášljavka -e ž, člov. (ȃ; á; ȃ) poud.
kašljávčev -a -o in kášljavčev -a -o (ȃ; á; ȃ) poud.
mavčár -ja in mávčar -ja m z -em člov. (á; á; ȃ) ~ na nezgodnem oddelku klinike
mavčárka -e in mávčarka -e ž, člov. (á; á; ȃ)
mavčárjev -a -o in mávčarjev -a -o (á; á; ȃ)
mazàv -áva -o tudi mázav -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á) Nadev postane ~
mazávi -a -o tudi mázavi -a -o (á; á) ~ sir
mazávost -i tudi mázavost -i ž, pojm. (á; á)
mráčen -čna -o tudi mráčen -čna -ó; -ejši -a -e in -êjši -a -e (á; á ȃ á; á á ọ̑; á; ȇ) ~ rov; poud.: ~ človek |mrk, neprijazen|; ~ naklep |hudoben, zloben|; ~a misel |neprijetna|
mráčnost -i ž, pojm. (á)
nág -a -o tudi nág -a -ó (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ otrok; do pasu ~
nági -ega m, člov. (á) ~i v kampu
nága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e v kampu; nečlov., poud. po ~i našeškati |po goli zadnjici|
nágo -ega s, pojm. (á) sleči se do ~ega; poud. do ~ega koga razkrinkati |popolnoma|
nágost -i ž, pojm. (á)
nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu
Nôva Cérkev -e -kve ž, zem. i. (ó ẹ́) pri ~i ~i
novocérkovski -a -o, neurad. cérkovski -a -o (ẹ́; ẹ́)
Novocerkovljàn -ána in Novocerkovlján -a, neurad. Cerkovljàn -ána in Cerkovlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Novocerkovljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Práše Práš ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
práški -a -o in prašánski -a -o (ȃ; ȃ)
Prašàn -ána in Prašán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Prašánka -e ž, preb. i. (ȃ)
rogàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a žival
rogáti -a -o (á) ~a vijolica
rogáti -ega m, člov. (á) olepš. zapisati se ~emu |hudiču|
rogátost -i ž, pojm. (á)
Spódnje Škofíje -ih -ij ž mn., zem. i. (ọ̑ ȋ) na ~ih ~ah
spodnješkofíjski -a -o, neurad. škofíjski -a -o (ȋ; ȋ)
Spodnješkofljàn -ána in Spodnješkoflján -a, neurad. Škofljàn -ána in Škoflján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Spodnješkofljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Šmárje2 -rij ž mn., zem. i. (á ȃ) |pri Ajdovščini|: v ~ah
šmárenski -a -o [rə] (á)
Šmárenc -a [rə] in Šmárčan -a m, prva oblika s -em preb. i. (á; ȃ)
Šmárenka -e [rə] ž, preb. i. (á; ȃ)
Šmárenčev -a -o [rə] (á)
Šmártno pri Slovénj Grádcu -a ~ ~ ~ in Šmártno pri Slovénj Grádcu -ega ~ ~ ~ s, zem. i. (ȃ ẹ̑ á; ȃ ẹ̑ á) v ~u ~ ~ ~ in ~em ~ ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmárški -a -o in šmártenski -a -o [tə] (ȃ; ȃ)
Šmárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Vátovlje -velj [və] ž mn., zem. i. (á ȃ) na ~ah
vátoveljski -a -o [və] in vátovski -a -o (á; á)
Vátoveljc -a [və] in Vátovec -vca m z -em preb. i. (á; á)
Vátoveljka -e [və] ž, preb. i. (á)
Vátoveljčev -a -o [və] (á)
Vélika Lóka -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ọ́) na ~i ~i
velikolóški -a -o, neurad. lóški -a -o (ọ̑; ọ́)
Velikoločàn -ána in Velikoločán -a, neurad. Ločàn -ána in Ločán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Velikoločánka -e ž, preb. i. (ȃ)
zdràv zdráva -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á)
1. ~ otrok; ~ želodec; ~a hrana; ~a osebnost; knj. pog., poud. Ni ~a, če ne nagaja |Vedno nagaja|
2. ~ les; ~a rast rastlin; poud.: ~a konkurenca |poštena, spodbudna|; ~o gospodarstvo |dobro delujoče, uspešno|
zdrávi -ega m, člov. (á) ~ ne razume bolnega
zdrávost -i ž, pojm. (á)
zobàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~a žival
zobáti -a -o (á) strojn. ~ drog; ~o kolo
zobátost -i ž, pojm. (á)
Dobráva -e ž, zem. i. (ȃ) |pri Trebnjem|: na in v ~i
dobrávski -a -o in dobrávški -a -o (ȃ; ȃ)
Dobrávec -vca in Dobrávčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Dobrávka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dobrávčev -a -o (ȃ)
izpahníti in izpáhniti -em tudi izpáhniti -em dov. izpáhnjenje; drugo gl. pahniti (í/ȋ/á á; á; á ȃ) kaj ~ nogo v kolku; ~ (si) čeljust; redk. izpahniti čemu kaj ~ češpljam koščice odstraniti
izpahníti in izpáhniti se -em se tudi izpáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) komu Mozolji se ~ejo se izpustijo
košàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~a smreka; poud.: ~a domačija |mogočna, imenitna|; ~a ženska |močne postave, oblastna|; ~o govorjenje |oblastno, prevzetno|
košátost -i ž, pojm. (á)
Morávska -e ž, zem. i. (ȃ) |češka pokrajina; srednjeveška slovanska država|: v ~i na Moravskem
morávski -a -o (ȃ)
Morávec -vca in Moravàn -ána in Moraván -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȃ; ȁ á; ȃ)
Morávka -e ž, preb. i. (ȃ)
Morávčev -a -o (ȃ)
možàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) poud.: ~ značaj |odločen, pogumen|; ~a postava |močna|
možáta -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. reči kakšno ~o |odločno, pogumno besedo|
možátost -i ž, pojm. (á) poud.
nemáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud. ~ delavec |neskrben, neprizadeven|; slabš.: ~a beseda |nespodobna|; ~a frizura |neurejena|; ~a ženska |umazana, zanemarjena|
nemárni -ega m, člov. (á) poud. spodbuditi ~ega k delu |lenega delavca|
po nemárnem vzročn. prisl. zv. (á) star. storiti kaj ~ ~ iz nepazljivosti
nemárnost -i ž, pojm. (á) opaziti vsako ~; člov., slabš. Tiste ~i se vsakdo izogiba |nemarnega človeka|; zmer. Vstani, ~
odrásel -sla -o [-u̯] (á; ȃ á á) ~a žival; biti ~
odrásli -a -o (á) ~ človek
odrásli -ega m, člov. (á) ~ odhajajo na delo
odrásla -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e se možijo
odráslo -ega s, skup. (á) poud. ~ in mlado je navdušeno |odrasli ljudje|
odráslost -i ž, pojm. (á)
osovražíti in osovrážiti -im in osovrážiti -im dov. osovráženje; drugo gl. sovražiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ; ȃ) komu kaj ~ otroku šolo; osovražiti koga/kaj ~ soseda zasovražiti
osovražíti se in osovrážiti se -im se in osovrážiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ; ȃ) pri kom ~ ~ ~ ljudeh
Prežgánje -ega in Prežgánje -a s, zem. i. (ȃ; ȃ) na in v ~em
prežgánjski -a -o (ȃ)
Prežgánjec -jca in Prežgánjčan -a m, prva oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Prežgánjka -e ž, preb. i. (ȃ)
Prežgánjčev -a -o (ȃ)
privláčiti -im tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. -i -ite tudi privláči -te in -íte; -il -ila tudi privláčil -íla, -it, -en -ena; privláčenje; (-it) (á; á ȃ; í/ȋ/á á) koga/kaj Glasba ga ~i; Magnet ~i rudnino
privláčiti se -im se tudi privlačíti se in privláčiti se -im se (á; á ȃ; í/ȋ/á á) Električni naboji se ~ijo
razdražíti in razdrážiti -im in razdrážiti -im dov. razdráženje; drugo gl. dražiti2 (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ psa; ~ soseda; redk. razdražiti koga/kaj proti komu/čemu ~ otroke proti staršem nahujskati, naščuvati
razdražíti se in razdrážiti se -im se in razdrážiti se -im se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) ~ ~ za vsako malenkost
revolucionáren -rna -o [ijo]; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~a usmerjenost delavstva; poud. ~a novost v glasbi |velika|
revolucionárni -a -o [ijo] (á; ȃ) ~ boj
revolucionárnost -i [ijo] ž, pojm. (á; ȃ)
Rogáška Slátina -e -e ž, zem. i. (ȃ ȃ) v ~i ~i
rogaškoslátinski -a -o, neurad. slátinski -a -o (ȃ; ȃ)
Rogaškoslátinčan -a, neurad. Slátinčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Rogaškoslátinčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovénj Grádec ~ -dca in Slovénj Grádec -ega -dca m, druga enota s -em zem. i. (ẹ̑ á; ẹ̑ á) v ~ ~u in v ~em ~u
slovenjgráški -a -o in slovenjegráški -a -o (á; á)
Slovenjgrádčan -a in Slovenjegrádčan -a m, preb. i. (á; á)
Slovenjgrádčanka -e ž, preb. i. (á)
Sôlkan -ána in Solkán -a in Solkàn -ána [u̯k] m, zem. i. (ȏ ȃ; ȃ; ȁ á) v ~u
solkánski -a -o [u̯k] (ȃ)
Solkánec -nca [u̯k] m s -em preb. i. (ȃ)
Solkánka -e [u̯k] ž, preb. i. (ȃ)
Solkánčev -a -o [u̯k] (ȃ)
vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
Vélike Lášče -ih Lášč ž mn., zem. i. (ẹ̑ á ẹ̑ ȃ) v ~ih ~ah
velikoláški -a -o, neurad. láški -a -o (ȃ; ȃ)
Velikoláščan -a, neurad. Láščan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Velikoláščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Vrábče Vrábč ž mn., zem. i. (á ȃ) na ~ah
vrábški -a -o in vrábeljski -a -o [bə] (ȃ; á)
Vrábčan -a in Vrábeljc -a [bə] m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; á)
Vrábčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
vrtoglàv -áva -o in vrtogláv -a -o; bolj ~ (ȁ á á; ȃ) ~ bolnik; poud.: ~ prepad |strm, globok|; ~ gospodarski razvoj |zelo hiter|; ~a hitrost |zelo velika|; ~a vsota |zelo visoka|; nevtr. po bolezni biti še ~; vrtoglav od česa biti ~ ~ plesa
vrtoglávi -ega m, člov. (á; ȃ) pomoč ~emu
vrtoglávost -i ž, pojm. (á; ȃ) ~ bolnika; števn., neobč. uganjati ~i neumnosti
vzdražíti in vzdrážiti -im in vzdrážiti -im dov. vzdráženje; drugo gl. dražiti2 (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ živec; neobč.: ~ domišljijo razvneti; Novica ga je vzdražila razdražila, razburila
vzdražíti se in vzdrážiti se -im se in vzdrážiti se -im se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) Celica se ~i
zapahníti in zapáhniti -em tudi zapáhniti -em dov. zapáhnjenje; drugo gl. pahniti (í/ȋ/á á; á; á ȃ) kaj ~ vrata; ~ in zakleniti; pokr. Ta potica te bo zapahnila, da ne boš mogel več jesti |te bo preveč nasitila|
zapahníti se in zapáhniti se -em se tudi zapáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) ~ ~ v sobo
Alásia da Sommarípa -e ~ ~ in Alásia da Sommarípa -a ~ ~ [alazija da somaripa] m, prva enota druge oblike z -em oseb. i. (ȃ ȋ; á ȋ) |italijanski duhovnik in slovaropisec|: slovar ~e ~ ~
Alásijev -a -o (á; ȃ), ●Alásijin -a -o (á; ȃ)
Báča (pri Podbŕdu) -e (~ ~) ž, zem. i. (á ŕ) v ~i (~ ~)
báški -a -o in báčarski -a -o (á; á)
Báčar -ja m z -em preb. i. (á)
Báčarica -e ž, preb. i. (á)
Báčarjev -a -o (á)
Báčaričin -a -o (á)
Cárigrad -a m, zem. i. (ȃ) Istanbul: v ~u
cárigrajski -a -o tudi carigrájski -a -o (ȃ; á)
Cárigrajčan -a tudi Carigrájčan -a m, preb. i. (ȃ; á)
Cárigrajčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Bizanc, Konstantinopel
Chártres -a [šartər] m, zem. i. (á; ȃ) |francosko mesto|: v ~u
chártrski -a -o (á; ȃ)
Chártresčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Chártresčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
četverokrák -a -o in četverokràk -áka -o (ȃ; ȁ á á)
četverokráki -a -o (ȃ; á) ~a zvezda
četverokrákost -i ž, pojm. (ȃ; á)
četverostrán -a -o in četverostràn -ána -o (ȃ; ȁ á á)
četverostráni -a -o (ȃ; á) ~a piramida
četverostránost -i ž, pojm. (ȃ; á)
Dolénja vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ́ ȃ ẹ́ ȋ; ẹ̑ ȃ ẹ̑ ȋ) |pri Ribnici|: v ~i ~i
dolenjeváški -a -o (á; ȃ)
Dolenjevaščàn -ána in Dolenjevaščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Dolenjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
drág1 -a -o tudi drág -a -ó; drážji -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~o stanovanje; poud. kupiti kaj za ~ denar |za velik znesek|
drágost -i ž, pojm. (á)
Drávograd -a m, zem. i. (ȃ) v ~u
drávograjski -a -o in dravográjski -a -o (ȃ; á)
Drávograjčan -a in Dravográjčan -a m, preb. i. (ȃ; á)
Drávograjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Galátija -e ž, zem. i. (á) |maloazijska pokrajina|: v ~i
galátijski -a -o in galačánski -a -o (á; ȃ)
Galačàn -ána in Galačán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Galačánka -e ž, preb. i. (ȃ)
gázda -e in gázda -a m, člov. (ȃ; ȃ) neknj. ljud. (hišni) gospodar, delodajalec
gázdarica -e ž, člov. (ȃ) neknj. ljud. (hišna) gospodarica, delodajalka
gázdov -a -o (ȃ), ●gázdin -a -o (ȃ)neknj. ljud.
gázdaričin -a -o (ȃ) neknj. ljud.
Kŕška vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ȓ ȃ ȓ ȋ) v ~i ~i
krškováški -a -o tudi kŕčanski -a -o (ȃ; ȓ)
Krškovaščàn -ána in Krškovaščán -a tudi Kŕčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȓ)
Krškovaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Máli Lípoglav -ega -a m, zem. i. (ȃ ȋ) na ~em ~u
malolipoglávski -a -o, neurad. lipoglávski -a -o (ȃ; ȃ)
Malolipoglávčan -a, neurad. Lipoglávčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Malolipoglávčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Maténja vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ̑ ȃ ẹ̑ ȋ) v ~i ~i
matenjevášk -a -o, neurad. maténjski -a -o (á; ȃ; ẹ̑)
Matenjevaščàn -ána in Matenjevaščán -a, neurad. Maténjec -jca m, tretja oblika z -em preb. i. (ȁ á; ȃ; ẹ̑)
Matenjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
merodájen -jna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) Ta stvar ni ~a → bistvena, odločilna; merodajen za kaj ~ ~ reševanje teh vprašanj → pristojen, pooblaščen
merodájni -a -o (á) ~ urad → pristojni urad
merodájni -ega m, člov. (á) obvestiti ~e → pristojne
merodájnost -i ž, pojm. (á)
Miklávž pri Órmožu -a ~ ~ m, prva enota z -em zem. i. (ȃ ọ̑) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
miklávški -a -o in miklávževski -a -o (ȃ; ȃ)
Miklávžan -a in Miklávževčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Miklávžanka -e ž, preb. i. (ȃ)
neváren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ hudodelec; ~ ovinek; smrtno ~; nevaren komu/čemu poud. moškim ~a ženska |spolno zelo privlačna|; nevaren za koga/kaj Škarje so ~e ~ otroke
nevárni -a -o (á) poud. biti v ~ih letih |v puberteti|
nevárno -ega s, pojm. (á) odkriti kaj ~ega
nevárnost -i ž, pojm. (á) rešiti koga iz ~i; siliti v ~; življenjska ~ smrtna nevarnost; ~ plazov; publ. Bolnik je zunaj ~i iz nevarnosti
Nôva vás -e -í, druga enota dalje -i -- -i -jó ž, zem. i. (ó ȃ ó ȋ) |pri Cerknici|: v ~i ~i
novováški -a -o, pokr. nôvski -a -o (á; ȃ; ȏ)
Novovaščàn -ána in Novovaščán -a, pokr. Nôvec -vca m, tretja oblika z -em preb. i. (ȁ á; ȃ; ó)
Novovaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Oréhova vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ́ ȃ ẹ́ ȋ)
orehovováški -a -o, neurad. oréhovski -a -o (ȃ; ẹ̑)
Orehovovaščàn -ána in Orehovovaščán -a, neurad. Oréhovčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ, ẹ̑)
Orehovovaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
počásen -sna -o; -êjši -a -e in -ejši -a -e (á; á ȃ á; ȇ; á) ~ človek; ~a sprememba; poud. ~o delo |zamudno|; biti ~ pri delu
počásni -a -o (á) pas za ~ promet
počásnost -i ž, pojm. (á)
Rákovnik -a m, zem. i. (á) |del Ljubljane|: na ~u
rákovniški -a -o (á)
Rákovničan -a in Rakovčàn -ána in Rakovčán -a m, preb. i. (á; ȁ á; ȃ)
Rákovničanka -e ž, preb. i. (á)
ráven3 -vna -o, star. raván rávna -ó; -ejši -a -e (á; ȃ á ọ̑; á) ~a črta; Ploskev ni ~a
rávni -a -o (á) min. ~ prelom
rávno -ega s, pojm. (á) graditi hišo na ~em
rávnost -i ž, pojm. (á)
Sáva2 -e ž, zem. i. (á) na ~i
sávski -a -o (á)
Savljàn -ána in Savlján -a in Sávčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; á)
Savljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
spáhija -e tudi spáhija -a m, druga oblika s -em člov. (á; ȃ) zgod. |turški zemljiški posestnik|
spáhijev -a -o (á; ȃ), ●spáhijin -a -o (á; ȃ)zgod.
Spódnji Jákobski Dól -ega -ega -a m, zem. i. (ọ̑ ȃ ọ̑) v ~em ~em ~u
spodnjejakobskodólski -a -o, neurad. jákobski -a -o tudi jákobški -a -o (ọ̑; ȃ; ȃ)
Spodnjejakobskodólčan -a, neurad. Spódenjčan -a in Jákobčan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑; ȃ)
Spodnjejakobskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
spontán -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ gib; neobč. zelo ~ človek sproščen, naraven
spontáni -a -o (á; ȃ) ~ splav
spontánost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Srédnja vás v Bohínju -e -í ~ ~ ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ̑ ȃ í ẹ̑ ȋ í) v ~i ~i ~ ~, neurad. v ~i ~i
srednjeváški -a -o, neurad. srédenjski -a -o [də] (ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščàn -ána in Srednjevaščán -a, neurad. Srédnjan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
stváren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ odgovor; publ. upoštevati ~o stanje dejansko, resnično; biti zelo ~ pri načrtovanju
stvárni -a -o (á) ~ svet; jezikosl. ~a lastna imena
stvárno -ega s, pojm. (á) ugotoviti kaj ~ega
stvárnost -i ž, pojm. (á)
Trákija -e ž, zem. i. (á) |jugovzhodni del Balkanskega polotoka|: v ~i
trákijski -a -o in tráški -a -o (ȃ; ȃ)
Tračàn -ána in Tračán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Tračánka -e ž, preb. i. (ȃ)
trnàt -áta -o tudi tŕnat -a -o (ȁ á á; ȁ ȃ á; ȓ) ~ grm
trnáti -a -o tudi tŕnati -a -o (á; ȓ) rastl. ~i bodič
uporáben -bna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ kos lesa; Ta izdelek ni več ~; uporaben za koga/kaj za šolo ~e knjige; poud. biti ~ ~ hišna opravila |primeren|
uporábni -a -o (á) ~ predmet; ~a znanost
uporábno -ega s, pojm. (á) najti v trgovini kaj ~ega
uporábnost -i ž, pojm. (á)
Váljevo -a s, zem. i. (á; ȃ) |srbsko mesto|: v ~u
váljevski -a -o (á; ȃ)
Váljevčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Váljevčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
vlážen -žna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ robec; poud. ~o čelo |znojno|; Perilo je še ~o; vlažen od česa tla, ~a ~ rose; poud. od ganjenosti ~e oči |solzne|
vlážni -a -o (á) zdrav. ~ ekcem
vlážno -ega s, pojm. (á) uspevati na ~em
vlážnost -i ž, pojm. (á)
Vôlčja Drága -e -e [u̯č] ž, zem. i. (ȏ á) v ~i ~i
volčjedráški -a -o in volčjedražánski -a -o [u̯č] (ȃ; ȃ)
Volčjedražàn -ána in Volčjedražán -a [u̯č] m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Volčjedražánka -e [u̯č] ž, preb. i. (ȃ)
Vŕba1 -e ž, zem. i. (ŕ) |rojstni kraj Franceta Prešerna|: v ~i
vŕbenski -a -o [bə] (ȓ)
Vrbljàn -ána in Vrblján -a in Vrbnjàn -ána in Vrbnján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Vrbljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
vseznàl2 -ála -o [-u̯] (ȁ á á; ȁ ȃ á) poud. |ki ima veliko znanje|: biti ~
vseználi -a -o (á) ~ človek
vseználi -ega m, člov. (á) poud.
vseználost -i ž, pojm. (á) poud.
zvráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj Zvračali so drug drugega v sneg; ~ kipe s podstavkov; zvračati kaj na koga/kaj ~ odgovornost na druge
zvráčati ga -am ga (á ȃ; ȃ) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
zvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Otroci so se zvračali v sneg
Álma-Áta -e ž, zem. i. (ȃ-ȃ) Almaty: v ~i
álma-átski -a -o (ȃ-ȃ)
Álma-Átčan -a m, preb. i. (ȃ-ȃ)
Álma-Átčanka -e ž, preb. i. (ȃ-ȃ)
ápnar -ja tudi apnár -ja m z -em člov. (ȃ; á)
ápnarica -e tudi apnaríca -e ž, člov. (ȃ; ȋ)
ápnarjev -a -o tudi apnárjev -a -o (ȃ; á)
ápnaričin -a -o tudi apnaríčin -a -o (ȃ; ȋ)
ávtor -ja m z -em člov. (á; ȃ) ustvarjalec, tvorec: ~ povesti; ~ načrta
ávtorica -e ž, člov. (á; ȃ) ustvarjalka, tvorka
ávtorjev -a -o (á; ȃ)
ávtoričin -a -o (á; ȃ)
Báden-Báden -dna [dən-] m, zem. i. (á-á) |nemško mesto|: v ~u
báden-bádenski -a -o [də-də] (á-á)
Báden-Bádenčan -a [də-də] m, preb. i. (á-á)
Báden-Bádenčanka -e [də-də] ž, preb. i. (á-á)
Básra -e ž, zem. i. (á; ȃ) |iraško mesto|: v ~i
básrski -a -o (á; ȃ)
Básrčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Básrčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
Bengázi -ja m z -em zem. i. (á; ȃ) |libijsko mesto|: v ~u
bengázijski -a -o (á; ȃ)
Bengázijčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Bengázijčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
bradàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ moški; šalj. ~a resnica |stara|
bradátost -i ž, pojm. (á)
Cavázza -e in Cavázza -a [kavaca] m, druga oblika s -em oseb. i. (ȃ; ȃ) |slovenski igralec|
Caváčev -a -o tudi Cavázzev -a -o [-čev-] (ȃ; ȃ), ●Cavázzin -a -o [-čin] (ȃ)
dáljen -jna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~a dežela
dáljno -ega s, pojm. (á; ȃ) spomin na nekaj ~ega
dáljnost -i ž, pojm. (á; ȃ)
dávkar -ja m z -em člov. (á; ȃ)
dávkarica -e ž, člov. (á; ȃ)
dávkarjev -a -o (á; ȃ)
dávkaričin -a -o (á; ȃ)
denáren -rna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) star. ~ človek premožen, bogat
denárni -a -o (á; ȃ) ~ sistem
denárnost -i ž, pojm. (á; ȃ)
denárno-blagôven -vna -o (á/ȃ-ó; á/ȃ-ȏ)
denárno-bla-gôvni -a -o (á/ȃ-ó; á/ȃ-ȏ) ~a loterija
Diváča -e ž, zem. i. (á) v ~i
diváški -a -o (ȃ)
Diváčan -a in Divačàn -ána in Divačán -a m, preb. i. (á; ȁ á; ȃ)
Diváčanka -e ž, preb. i. (á)
Dobrávlje -velj [və] ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
dobráveljski -a -o [və] in dobrávski -a -o (á; ȃ)
Dobrávec -vca m z -em preb. i. (ȃ)
Dobrávka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dobrávčev -a -o (ȃ)
Dólnji Ájdovec -ega -vca m, druga enota z -em zem. i. (ọ̑ á) v ~em ~u
dolnjeájdovški -a -o in ájdovški -a -o (á; á)
Dolnjeájdovčan -a in Ájdovčan -a m, preb. i. (á; á)
Dolnjeájdovčanka -e ž, preb. i. (á)
enakokrák -a -o in enakokràk -áka -o (ȃ; ȁ á á) geom.
enakokráki -a -o (ȃ; á) ~ trapez
enakokrákost -i ž, pojm. (ȃ; á) geom.
enkráten -tna -o tudi ênkraten -tna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; é; ȇ; á; ȃ; é; ȇ) poud.: ~ gledališki dogodek |izreden, zelo pomemben|; zamuditi ~o priložnost |zelo ugodno|
enkrátno -ega tudi ênkratno -ega s, pojm. (á; ȃ; é; ȇ) poud. To je nekaj ~ega |neponovljivega|
enkrátnost -i tudi ênkratnost -i ž, pojm. (á; ȃ; é; ȇ) poud.
Etrúrija -e ž, zem. i. (ú) |antična pokrajina v Italiji|: v ~i
etrúrijski -a -o in etrúrski -a -o in etruščánski -a -o (ú; ȗ; ȃ)
Etrúrijec -jca m z -em preb. i. (ú) Etruščan
Etruščàn -ána in Etruščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Etrúrijka -e ž, preb. i. (ú) Etruščanka
Etruščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Etrúrijčev -a -o (ú)
Fára1 -e ž, zem. i. (á) |pri Kočevju|: pri ~i
fárski -a -o in prifárski -a -o (ȃ; ȃ)
Fárčan -a in Prifárčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Fárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Gábrje2 -rij [bə] ž mn., zem. i. (ȃ) |pri Ajdovščini|: v ~ah
gábrski -a -o in gábrški -a -o (ȃ; ȃ)
Gábrčan -a in Gábrc -a m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Gábrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
gládek -dka -o tudi gladák gládka -ó; -êjši -a -e tudi glájši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ; ȃ) ~ les; publ. ~a zmaga naših košarkarjev
gládki -a -o (á) rastl. ~ bor; anat. ~e mišice
gládkost -i ž, pojm. (á)
grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo
grajàv -áva -o in grájav -a -o (ȁ á á; á; ȃ) |ki rad graja|
grajávost -i in grájavost -i ž, pojm. (á; á; ȃ)
hraníti1 in hrániti -im in hrániti -im nedov. hráni -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; hránil -íla in -il -ila, hránit, hránjen -a; hránjenje; (hránit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj ~ bolnika; ~ živino krmiti; redk. Še vedno ga ~i oče preživlja, vzdržuje
hraníti se in hrániti se -im se in hrániti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) z/s čim ~ ~ z rastlinsko hrano
Jágnjenica -e ž, zem. i. (á; ȃ) na ~i
jágnjeniški -a -o (á; ȃ)
Jágnjeničan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Jágnjeničanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
jedrnàt -áta -o; -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ članek
jedrnátost -i ž, pojm. (á)
Kál nad Kanálom -a ~ ~ [kau̯] m, zem. i. (ȃ ȃ) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
kálski -a -o [u̯s] (ȃ)
Kalàn -ána in Kalán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Kalánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Knežák -a m, zem. i. (á) v ~u
knežáški -a -o in knéški -a -o (ȃ; ẹ̑)
Knežàn -ána in Knežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Knežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
máhniti -em in mahníti in máhniti -em dov. -i -ite in máhni -te in -íte; -il -ila in máhnil -íla, máhnjen -a; máhnjenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) leno ~ z roko; mahniti komu ~ prijatelju v pozdrav; poud. mahniti koga/kaj ~ nasprotnika s palico |udariti|; poud. mahniti po kom/čem jezno ~ ~ volu |udariti|
máhniti jo -em jo in mahníti jo in máhniti jo -em jo (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ v mesto
Márkovci -ev, pokr. -vec m mn., zem. i. (á; á ȃ) |pri Ptuju|: v ~ih
márkovski -a -o (á; ȃ)
Márkovčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Márkovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Moldávija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i
moldávijski -a -o in moldávski -a -o (á; ȃ)
Moldávijec -jca in Moldávec -vca m z -em preb. i. (á; ȃ)
Moldávijka -e ž, preb. i. (á)
Moldávijčev -a -o (á)
možgánsko-hrbtenjáčen -čna -o (ȃ-á; ȃ-ȃ) zdrav.
možgánsko-hrbtenjáčni -a -o (ȃ-á; ȃ-ȃ) ~a tekočina
Nápoli -ja m z -em zem. i. (ȃ) Neapelj: v ~u
nápolijski -a -o tudi napolitánski -a -o (ȃ; ȃ)
Nápolijec -jca tudi Napolitánec -nca m z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Nápolijka -e ž, preb. i. (ȃ)
Nápolijčev -a -o (ȃ)
naznaníti in naznániti -im dov. naznáni -te in -íte; naznánil -íla, naznánit, naznánjen -a; naznánjenje; (naznánit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ nesrečo, nevarnost; ~ prihod gostov; ~ tatu; naznaniti koga/kaj komu/čemu ~ prekupčevalca oblastem
naznaníti se in naznániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) Pomlad se je že naznanila
neslán -a -o (ȃ á á; ȃ) ~ kruh; slabš.: ~ človek |zoprn, neprijeten|; ~ domislek |neduhovit|; ~a šala |neprimerna, nespodobna|; ~o govorjenje |neumno, vsebinsko prazno|
nesláno -ega s, pojm. (á; ȃ) slabš. reči kaj ~ega |neumnega, vsebinsko praznega|
neslánost -i ž, pojm. (á; ȃ)
neznàn -ána -o in neznán -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á) ~ kraj; neznan komu Problem mi je ~; poud.: Skrbi so mu ~e |Nima skrbi|; Razsipnost mu je ~a |Ni razsipen|
neznáni -a -o (á) ~ leteči predmet
neznáno -ega s, pojm. (á) pot v ~
neznánost -i ž, pojm. (á)
Nováki -ov m mn., zem. i. (á) v ~ih
nováški -a -o (á)
Nováčan -a in Novačàn -ána in Novačán -a m, preb. i. (á; ȁ á; ȃ)
Nováčanka -e ž, preb. i. (á)
odstraníti in odstrániti -im dov. odstráni -te in -íte; odstránil -íla, odstránit, odstránjen -a; odstránjenje; (odstránit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) kaj z/s čim ~ madež z vodo; publ. ~ direktorja odstaviti; ~ napake odpraviti; odstraniti čemu kaj ~ češnjam peclje
odstraníti se in odstrániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) publ. tiho se odstraniti oditi, umakniti se
plašíti in plášiti -im in plašíti -ím nedov. pláši -te in -íte in pláši -íte, -èč -éča; plášil -íla in -íl -íla, plášit in -ít, plášen -a in -èn -êna; plášenje in plašênje; (plášit in -ít/-ìt) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ golobe; neobč. plašiti koga/kaj z/s čim ~ učence s kaznijo strašiti
plašíti se in plášiti se -im se in plašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) česa neobč. ~ ~ mraza bati se; Ta konj se rad ~i |se hitro vznemiri|
prodájno-nabáven -vna -o (ȃ-á; ȃ-ȃ)
prodájno-nabávni -a -o (ȃ-á; ȃ-ȃ) ~a služba
robàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ klin; poud.: ~ glas |hripav|; ~a kretnja |nerodna, okorna|; nevtr. biti preveč ~
robátost -i ž, pojm. (á) ~ predmeta; števn., poud. pripovedovati ~i |nespodobne, nedostojne šale|
sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|
sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj
sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna
sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom
sámost -i ž, pojm. (á)
sedmerokrák -a -o in sedmerokràk -áka -o (ȃ; ȁ á á)
sedmerokráki -a -o (ȃ; á) ~o znamenje
sedmerokrákost -i ž, pojm. (ȃ; á)
Skáder -dra m, zem. i. (á; ȃ) |albansko mesto|: v ~u
skádrski -a -o (á; ȃ)
Skádrčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Skádrčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
Skómarje -a s, zem. i. (ọ̑) na ~u
skómarski -a -o in skomárski -a -o (ọ̑; ȃ)
Skomarjàn -ána in Skomarján -a in Skómarčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ọ̑)
Skomarjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Sládki Vŕh -ega -a m, zem. i. (á ȓ) v ~em ~u
sladkovŕški -a -o, pokr. sladkogórski -a -o (ȓ; ọ̑)
Sladkovršàn -ána in Sladkovršán -a, pokr. Sladkogórčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ọ̑)
Sladkovršánka -e ž, preb. i. (ȃ)
sovrážen -žna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ človek; poud. ~ oblak |grozeč, nevaren|; Njegovo vedenje je ~o; sovražen do koga/česa ~ ~ tujcev; sovražen komu/čemu novim idejam ~ človek; biti ~ tujcem
sovrážni -a -o (á; ȃ) zavrniti ~e sile
sovrážnost -i ž, pojm. (á; ȃ) kazati ~; števn., publ. ustaviti ~i (vojaške) operacije, (oborožene) spopade
Spódnji Ivánjci -ih -ev, neurad. -ih -jec m mn., zem. i. (ọ̑ ȃ) v ~ih ~ih
spodnjeivánjski -a -o, neurad. ivánjski -a -o (ȃ; ȃ)
Spodnjeivánjčan -a, neurad. Ivánjčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Spodnjeivánjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Spódnji Lóg -ega -a m, zem. i. (ọ̑ ọ̑) v ~em ~u
spodnjelóški -a -o, neurad. logárski -a -o (ọ̑; á)
Spodnjeložàn -ána in Spodnjeložán -a, neurad. Logárec -rca m, tretja oblika z -em preb. i. (ȁ á; ȃ; á)
Spodnjeložánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Srédnja Dobráva -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ȃ) na ~i ~i
srednjedobrávski -a -o, neurad. dobrávski -a -o (ȃ; ȃ)
Srednjedobrávčan -a, neurad. Dobrávčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Srednjedobrávčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Svéta Ána v Slovénskih gorícah -e -e ~ ~ ~ ž, zem. i. (ẹ́ ȃ ẹ́ í) pri ~i ~i ~ ~ ~, neurad. pri ~i ~i
ánski -a -o in áninski -a -o (ȃ; ȃ)
Svetoánčan -a, neurad. Ánčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Svetoánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Šmárca -e ž, zem. i. (á) v ~i
šmárski -a -o (á)
Šmárčan -a in Šmarčàn -ána in Šmarčán -a m, preb. i. (á; ȁ á; ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Šmártno -ega s, zem. i. (ȃ) |pri Novi Gorici|: v ~em
šmárski -a -o in šmártenski -a -o [tə] (ȃ; ȃ)
Šmártenčan -a in Šmártenc -a [tə] m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Šmártenčanka -e [tə] ž, preb. i. (ȃ)
Šmártno ob Dréti -a ~ ~ in Šmártno ob Dréti -ega ~ ~ s, zem. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ́) v ~u ~ ~ in ~em ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] (ȃ)
Šmarčàn -ána in Šmarčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Šmarčánka -e ž, preb. i. (ȃ)
tolažíti in tolážiti -im in tolážiti -im nedov. toláži -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; tolážil -íla in -il -ila, tolážit, tolážen -a; toláženje; (tolážit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ lakoto; ~ otroka
tolažíti se in tolážiti se -im se in tolážiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) z/s čim ~ ~ s srečnim naključjem
ulákotiti -im in ulakotíti -ím dov. ulákotil -a in ulákotil -íla, nam. ulákotit in ulakotít/ulakotìt; ulákotenje in ulakotênje; drugo gl. lakotiti (á; á ȃ; í/ȁ í) koga/kaj Dolga hoja ga je ulakotila
ulákotiti se -im se tudi ulakotíti se -ím se (á; á ȃ; í/ȁ í) ~ ~ na svežem zraku
usnjàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a koža
usnjáti -a -o (á) ~ žamet; rastl. ~ list
usnjátost -i ž, pojm. (á)
ustavodájen -jna -o (á; á ȃ á)
ustavodájni -a -o (á; á ȃ á) ~ organ; ~a skupščina
varován -a -o in várovan -a -o (á; á) Parkirišče je ~o
varováni -a -o in várovani -a -o (á; á) ~ parkirni prostor
varovánost -i in várovanost -i ž, pojm. (á; á)
Vélika Ráčna -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ȃ) v ~i ~i
velikoráčenski -a -o [čə], neurad. ráčenski -a -o [čə] (ȃ; ȃ)
Velikoráčenčan -a [čə], neurad. Ráčenčan -a [čə] m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Velikoráčenčanka -e [čə] ž, preb. i. (ȃ)
Vélika Štánga -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ȃ) v in na ~i ~i
velikoštángarski -a -o, neurad. štángarski -a -o (ȃ; ȃ)
Velikoštángar -ja, neurad. Štángar -ja m z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Velikoštángarka -e ž, preb. i. (ȃ)
Velikoštángarjev -a -o (ȃ)
Véliki Gáber -ega -bra m, zem. i. (ẹ̑ á) v ~em ~u
velikogábrski -a -o, neurad. gábrski -a -o (á; á)
Velikogábrčan -a, neurad. Gábrčan -a m, preb. i. (á; á)
Velikogábrčanka -e ž, preb. i. (á)
Wales -a [véls] m, zem. i. (ẹ̑) |britanski polotok|: na ~u
waleški -a -o in vélški -a -o in valižánski -a -o (ẹ̑; ẹ̑; ȃ)
Valižàn -ána in Valižán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Valižánka -e ž, preb. i. (ȃ)
zavarován -a -o tudi zavárovan -a -o; bolj ~ (á; á) ~ avtomobil; biti ~
zavarováni -a -o tudi zavárovani -a -o (á; á) ~ železniški prehod
zavarovánost -i tudi zavárovanost -i ž, pojm. (á; á)
zaznáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) težko ~ zvok; komaj ~ smehljaj opazen; publ. ~ uspeh precej velik, precejšen
zaznávni -a -o (á) ~ predmet |predmet zaznavanja|
zaznávno -ega s, pojm. (á) razlika med ~im in namišljenim
zaznávnost -i ž, pojm. (á)
Zgórnja Kápla -e -e ž, zem. i. (ọ̑ á) na ~i ~i
zgornjekápelski -a -o, neurad. kápelski -a -o [pə] (á; á)
Zgornjekápelčan -a, neurad. Kápelčan -a [pə] m, preb. i. (á; á)
Zgornjekápelčanka -e [pə] ž, preb. i. (á)
Zgórnja Polskáva -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ȃ) na ~i ~i
zgornjepolskávski -a -o, neurad. polskávski -a -o (ȃ; ȃ)
Zgornjepolskávčan -a, neurad. Polskávčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Zgornjepolskávčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Zgórnji Rázbor -ega -ja m, druga enota z -em zem. i. (ọ̑ á) v ~em ~u
zgornjerázborski -a -o, neurad. rázborski -a -o (á; á)
Zgornjerázborčan -a, neurad. Rázborčan -a m, preb. i. (á; á)
Zgornjerázborčanka -e ž, preb. i. (á)
zmáj -a in zmàj zmája m z -em živ. (á; ȃ; ȁ á) odsekati ~u glavo; spuščati papirnate ~e; troglavi ~; leteti z ~em; člov., slabš. Poročil se je s pravim ~em |s hudobno, napadalno žensko|
zmájevka -e ž (á; ȃ)
zmájev -a -o (á; ȃ)
Želézna Kápla -e -e ž, zem. i. (ẹ́ á) |mesto na avstrijskem Koroškem|: v ~i ~i
železnokápelski -a -o [pə], neurad. kápelski -a -o [pə] (á; á)
Železnokápelčan -a [pə], neurad. Kápelčan -a [pə] m, preb. i. (á; á)
Železnokápelčanka -e [pə] ž, preb. i. (á)
Žitára vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (á ȃ á ȋ) |kraj na avstrijskem Koroškem|: v ~i ~i
žitarováški -a -o in žitrájski -a -o (ȃ; ȃ)
Žitrájčan -a m, preb. i. (ȃ)
Žitrájčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Báče Báč ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
báški -a -o (ȃ)
Bačàn -ána in Bačán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Bačánka -e ž, preb. i. (ȃ)
bahàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ gospodar
bahátost -i ž, pojm. (á)
Bohínjska Béla -e -e ž, zem. i. (ȋ ẹ̑) na ~i ~i
bohinjskobélski -a -o tudi bélski -a -o (ẹ̑; ẹ̑)
Bohinjskobeljàn -ána in Bohinjskobelján -a tudi Belján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Bohinjskobeljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Boštánj -a in Bóštanj -a m z -em zem. i. (ȃ; ọ́; ọ̑) v ~u
boštánjski -a -o in bóštanjski -a -o (ȃ; ọ́; ọ̑)
Boštánjčan -a in Bóštanjčan -a m, preb. i. (ȃ; ọ́; ọ̑)
Boštánjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
brkàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ moški
brkátost -i ž, pojm. (á)
Čedád -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v Furlaniji|: v ~u
čedádski -a -o tudi čedájski -a -o (ȃ; ȃ)
Čedádčan -a tudi Čedájec -jca m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Čedádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
čokàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ moški
čokátost -i ž, pojm. (á)
Gáj nad Máriborom -a ~ ~ m, prva enota z -em zem. i. (á ȃ; ȃ ȃ) na ~u ~ ~
gájski -a -o (ȃ)
Gájčan -a m, preb. i. (ȃ)
Gájčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
glásen -sna -o, tudi glasán glásna -ó; -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ) ~ pogovor; biti preveč ~
glásni -a -o (á) ~o branje
glásni -ega m, člov. (á) biti med najbolj ~mi
glásno -ega s, pojm. (á) zavrteti gumb pri radiu na ~o
glásnost -i ž, pojm. (á)
goràt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ svet; poud. ~i morski valovi
gorátost -i ž, pojm. (á)
Gôre Gôr ž mn., zem. i. (ó ȏ) v ~ah
gôrski -a -o in gorjánski -a -o (ó; á; ȃ)
Gorjàn -ána in Gorján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Gorjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Gorénja vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ́ ȃ ẹ́ í)
gorenjeváški -a -o (á; ȃ)
Gorenjevaščàn -ána in Gorenjevaščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Gorenjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Gradiščánska -e ž, zem. i. (ȃ) |zvezna avstrijska dežela|: v ~i na Gradiščanskem
gradiščánski -a -o (ȃ)
Gradiščàn -ána in Gradiščán -a in Gradiščánec -nca m, tretja oblika z -em preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Gradiščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
gredljàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á)
gredljáti -a -o (á) rastl. ~ list
gredljátost -i ž, pojm. (á) rastl.
Hrváško Zágorje -ega -a s, zem. i. (ȃ ȃ) |hrvaška pokrajina|: v ~em ~u
hrváškozágorski -a -o in zágorski -a -o (ȃȃ; ȃ)
Zágorec -rca m s -em preb. i. (ȃ)
Zágorka -e ž, preb. i. (ȃ)
Zágorčev -a -o (ȃ)
Jánče Jánč ž mn., zem. i. (á ȃ) na ~ah
jánški -a -o (ȃ)
Jánčar -ja m z -em preb. i. (ȃ)
Jánčarica -e ž, preb. i. (ȃ)
Jánčarjev -a -o (ȃ)
Jánčaričin -a -o (ȃ)
Járše Járš ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
járški -a -o (á)
Jaršàn -ána in Jaršán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Jaršánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Krás -a pokr. Kràs Krása m, zem. i. (ȃ; ȁ á) na ~u
kráški -a -o (ȃ)
Kráševec -vca m s -em preb. i. (á)
Kráševka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kráševčev -a -o (á)
lasàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ fant
lasátost -i ž, pojm. (á)
máhati -am in máhati tudi maháti -am nedov. -aj -ajte in máhaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in máhal -ála, -at, -an -ana; máhanje in mahánje; (-at) (á; á/á á) Pes ~a z repom; mahati komu ~ prijatelju v pozdrav; poud. mahati koga/kaj ~ vola s palico |tepsti|; poud. mahati po kom/čem ~ ~ nasprotniku z gorjačo |udarjati|; ~ ~ politikih |zabavljati čez politike|
máhati jo -am jo in máhati jo tudi maháti jo -am jo (á; á/á á) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ v šolo
Mávčiče -ič ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
mávčiški -a -o (á)
Mavčičàn -ána in Mavčičán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Mavčičánka -e ž, preb. i. (ȃ)
mesnàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ list rastline; poud. ~e ustnice |debele|
mesnáti -a -o (á) ~e rastline
mesnátost -i ž, pojm. (á)
obetáven -vna -o in obétaven -vna -o; obetávnejši -a -e in obétavnejši -a -e (á; á ȃ á; ẹ́; ẹ̑; á; ẹ́; ẹ̑) ~ igralec, učenec; Letina je ~a
obetávnost -i in obétavnost -i ž, pojm. (á; ẹ́; ẹ̑)
oglàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ tram; poud. ~e kretnje |nerodne, okorne|
ogláti -a -o (á) ~ oklepaj
oglátost -i ž, pojm. (á)
omámen -mna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~a pijača; poud. ~o cvetje |močno, prijetno dišeče|
omámni -a -o (á) ~o sredstvo |narkotično|
omámnost -i ž, pojm. (á)
plàv2 -áva -o in pláv -a -o; bolj ~ (ȁ á á; ȃ á á) knj. pog. ~ avto moder
plávi -a -o (á) žarg. ~ ponedeljek |ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela|
ploščàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ kamen
ploščáti -a -o (á) obrt. ~ vbod
ploščátost -i ž, pojm. (á)
Podgrád1 -a m, zem. i. (ȃ) |pri Novem mestu|: v ~u
podgrájski -a -o (ȃ)
Podgrájec -jca in Podgrájčan -a m, prva oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Podgrájka -e ž, preb. i. (ȃ)
Podgrájčev -a -o (ȃ)
prevráten -tna -o; bolj ~ (á; ȃ) To dejanje je zelo ~o
prevrátni -a -o (á; ȃ) ~ čas
prevrátno -ega s, pojm. (á; ȃ) Spremembe ima za nekaj ~ega
prevrátnost -i ž, pojm. (á; ȃ)
privláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~o dekle; neobč. ~o pohištvo lepo oblikovano; biti ~
privláčni -a -o (á) ~a sila
privláčnost -i ž, pojm. (á) očarati s ~jo; števn. Jezero je glavna ~ kraja
prsàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a ženska
prsátost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Ráče Ráč ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
ráški -a -o (ȃ)
Račàn -ána in Račán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Račánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Rádomlje -melj [mə] ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
rádomeljski -a -o [mə] (á)
Radomljàn -ána in Radomlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Radomljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Rákek -a m, zem. i. (ȃ) na ~u
rákovski -a -o (ȃ)
Rákovec -vca in Rákovčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Rákovka -e ž, preb. i. (ȃ)
Rákovčev -a -o (ȃ)
Rávne pri Cérknem -ven ~ ~ [və] ž mn., zem. i. (á ẹ́; ȃ ẹ́) v ~ah ~ ~
rávenski -a -o [və] (á)
Ravnjàn -ána in Ravnján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Ravnjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
rdečelás -a -o in rdečelàs -ása -o (ȃ; ȁ á á) ~ fant
rdečelási -ega m, člov. (ȃ; á) ogovoriti ~ega
rdečelásost -i ž, pojm. (ȃ; á)
Sláp -a m, zem. i. (ȃ) na ~u
slápski -a -o in slápenski -a -o [pə] (ȃ; á)
Slápčan -a in Slápenc [pə] m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; á)
Slápčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Stáro Ápno -ega -a s, zem. i. (ȃ á) v ~em ~u
staroápenški -a -o [pə] (á)
Staroápenčan -a in Staroápenc -a [pə] m, druga oblika s -em preb. i. (á; á)
Staroápenčanka -e [pə] ž, preb. i. (á)
Šmárje1 -a s in Šmárje -rij ž mn., zem. i. (á; á ȃ) |pri Kopru|: v ~u in v ~ah
šmárski -a -o (á; ȃ)
Šmárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
udáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud.: premalo ~ napad |hiter, učinkovit|; ~a koračnica |razgibana, živahna|
udárni -a -o (á) teh. ~ preizkus
udárnost -i ž, pojm. (á)
uhàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ zajec
uháti -a -o (á) žival. ~ klobučnjak
uhátost -i ž, pojm. (á)
ustnàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á)
ustnáti -a -o (á) rastl. ~ cvet
ustnátost -i ž, pojm. (á)
váren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ prehod; biti ~; počutiti se ~ega; varen česa nestrok. ognja ~ trezor |strok. v ognju obstojen, odporen proti ognju|; varen pred kom/čim biti ~ ~ napadalci
na várno smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) spraviti ranjence ~ ~ |na varen kraj|
na várnem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ |biti varen|
várnost -i ž, pojm. (á)
Vránja Péč -e -í ž, druga enota dalje Pêči -- Pêči -jó zem. i. (ȃ ẹ̑ ȃ ȋ) na ~i ~i
vranjepéški -a -o (ẹ̑)
Vranjepečàn -ána in Vranjepečán -a, neurad. Vránjec -jca m, tretja oblika z -em preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Vranjepečánka -e ž, preb. i. (ȃ)
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
zaostàl -ála -o [-u̯]; bolj ~ (ȁ á á) v rasti ~ otrok; duševno, gospodarsko ~
zaostáli -a -o (á) šah. ~ kmet; duševno ~ človek; ~ pohodnik
zaostáli -ega m, člov. (á) prehiteti ~ega
zaostála -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) pomagati ~i
zaostálo -ega s, pojm. (á) odpor do vsega ~ega
zaostálost -i ž, pojm. (á)
zemljàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a polja
zemljáti -a -o (á) pokr. zah. ~a skleda lončena
znàn znána -o in znán -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á) zelo ~ zdravnik; biti ~; znan komu Rokopis mi je ~; znan po čem Kraj je ~ ~ marmorju; znan z/s kom biti ~ z vsemi prebivalci
znáni -a -o (á) ~ glas; mat. ~ člen enačbe
znáni -ega m, člov. (á) Nobenega ~ega ni bilo v čakalnici
znáno -ega s, pojm. (á) meja ~ega
Andráž nad Pôlzelo -a ~ ~ [u̯z] m, prva enota z -em zem. i. (ȃ ọ̑) v ~u ~ ~
andráški -a -o (ȃ)
Andražàn -ána in Andražán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Andražánka -e ž, preb. i. (ȃ)
ápnat -a -o in apnàt -áta -o; bolj ~ (ȃ; ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a zemlja
Árles -a [arəl arla] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~u
árlski -a -o (ȃ)
Arležàn -ána in Arležán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Arležánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Áugsburg -a [au̯] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|
áugsburški -a -o (ȃ)
Augsburžàn -ána in Augsburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Augsburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Balkánski pólotok -ega -óka m, zem. i. (ȃ ọ̑ ȃ ọ́) |južnoevropski polotok|: na ~em ~u
balkanskopolotóški -a -o in balkánski -a -o (ọ̑; ȃ)
Balkánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Balkánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Balkánčev -a -o (ȃ)
Bánjaloka -e ž, zem. i. (ȃ) v ~i
bánjaloški -a -o in bánjski -a -o (ȃ; ȃ)
Bánjaločan -a in Bánjec -jca m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Bánjaločanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bárje -a s, zem. i. (ȃ) Ljubljansko barje: na ~u
barjánski -a -o (ȃ)
Barjàn -ána in Barján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Barjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|
belomesnàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á)
belomesnáti -a -o (á) ~a sorta krompirja
Blêjska Dobráva -e -e ž, zem. i. (ȇ ȃ)
blejskodobrávski -a -o in dobrávski -a -o (ȃ; ȃ)
Blejskodobrávčan -a in Dobrávčan -a m, preb. i. (ȃ)
Blejskodobrávčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Brándenburg -a m, zem. i. (á) |nemška zvezna dežela|: v ~u
brándenburški -a -o (á)
Brandenburžàn -ána in Brandenburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Brandenburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Brátina -e in Brátina -a m, oseb. i., psp (ȃ; ȃ)
Brátinovka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.
Brátinov -a -o (ȃ), ●Brátinin -a -o (ȃ)
Brátuša -e in Brátuša -a m, druga oblika z -em oseb. i., psp (ȃ; ȃ)
Brátuševka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.
Brátušev -a -o (ȃ), ●Brátušin -a -o (ȃ)
Čábar -bra m, zem. i. (á) |hrvaški kraj|: v ~u
čábrski -a -o tudi čabránski -a -o (á; ȃ)
Čábrčan -a tudi Čabránec -nca m, druga oblika s -em preb. i. (á; ȃ)
Čábrčanka -e ž, preb. i. (á)
Damásk -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Sirije|: v ~u
damaščánski -a -o (ȃ)
Damaščàn -ána in Damaščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Damaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Den Haag ~ -a [hág-] m, zem. i. (ȃ) Haag
denhaaški -a -o (ȃ)
Den Haažàn -ána in Den Haažán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Den Haažánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dôl pri Hrástniku Dóla ~ ~ [dou̯] m, zem. i. (ȏ ȃ ọ̑ ȃ) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
dôlski -a -o [u̯s] (ȏ)
Doljánec -nca m z -em preb. i. (á; ȃ)
Doljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Doljánčev -a -o (á; ȃ)
domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|
Drávlje -velj [və] ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
dráveljski -a -o [və] (á)
Dráveljčan -a in Dráveljc -a [və] m, druga oblika z -em preb. i. (á; ȃ)
Dráveljčanka -e [və] ž, preb. i. (á)
družáben -bna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) zelo ~ človek
družábni -a -o (á) ~ ples
družábnost -i ž, pojm. (á) števn. udeleževati se ~i
enostáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) knj. pog. ~ postopek, stroj preprost, nezapleten
enostávni -a -o (á) ~ sklepni račun
enostávnost -i ž, pojm. (á)
Fáros -a m, zem. i. (ȃ) zgod. |otok pred Aleksandrijo|: na ~u
fároški -a -o (ȃ) zgod.
Farošàn -ána in Farošán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) zgod.
Farošánka -e ž, preb. i. (ȃ) zgod.
gladôven -vna -o tudi gládoven -vna -o; bolj ~ (ó; ȏ; á; ȃ) pokr. biti ~ lačen; pokr. gladoven na kaj ~ ~ meso požrešen, lakomen
gladôvni -a -o tudi gládovni -a -o (ó; ȏ; á; ȃ) ~a stavka
gladôvnost -i tudi gládovnost -i ž, pojm. (ó; ȏ; á; ȃ)
glájen -a -o tudi glajèn -êna -o (á; ȃ; ȅ é é)
glájeni -a -o tudi glajêni -a -o (á; ȃ; é) ~ les; ~ papir
glájenost -i tudi glajênost -i ž, pojm. (á; ȃ; é)
golovrát -a -o in golovràt -áta -o (ȃ; ȁ á á) ~a ženska
golovráti -a -o (ȃ; á) ~a kokoš
Górnja Rádgona -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ȃ) v ~i ~i
gornjerádgonski -a -o, neurad. rádgonski (ȃ; ȃ)
Gornjerádgončan -a, neurad. Rádgončan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Gornjerádgončanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Grád2 -a m, zem. i. (ȃ) |v Prekmurju|: pri ~u
gráški -a -o (ȃ)
Grajàn -ána in Graján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Grajánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Grádež -a m z -em zem. i. (ȃ) |mesto v severni Italiji|: v ~u
grádeški -a -o (ȃ)
Gradežàn -ána in Gradežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Gradežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Heidelberg -a [hájdə] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
heidelberški -a -o (ȃ)
Heidelberžàn -ána in Heidelberžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Heidelberžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
hláden -dna -o tudi hladán hládna -ó; -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ) ~ zrak; biti, ostati ~; zdrav. spolno ~; hladen do koga biti ~ ~ gostov
hládni -a -o (á) friz. ~a trajna
hládno -ega s, snov. (á) popiti kaj ~ega; pojm. dati mleko na ~o; žarg. spraviti koga na ~o |zapreti ga|
hládnost -i ž, pojm. (á)
Hvála -e in Hvála -a m, oseb. i., psp (á; á)
Hválovka -e ž, oseb. i. (á) ljud.
Hválov -a -o (á), ●Hválin -a -o (á)
Indianápolis -a [ija] m, zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~u
indianápoliški -a -o (ȃ)
Indianapoliščàn -ána in Indianapoliščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Indianapoliščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Irák -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
iráški -a -o (ȃ)
Iračàn -ána in Iračán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Iračánka -e ž, preb. i. (ȃ)
izpeljáti -péljem tudi izpeljáti -ám dov.; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) kaj ~ ovinek; ~ kupčijo, načrt, misel do konca; publ. ~ akcijo narediti, opraviti; izpeljati koga/kaj iz česa ~ otroke iz nevarnosti; Lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda)
izpeljáti se -péljem se tudi izpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) iz česa Siničke so se izpeljale (iz gnezda)
Jávor -ja m z -em zem. i. (á) na ~u
jávorski -a -o (á)
Jávorec -rca in Jávorčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (á; á)
Jávorka -e ž, preb. i. (á)
Jávorčev -a -o (á)
Jelšáne -án [u̯š] ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
jelšánski -a -o in jelšévski -a -o [u̯š] (ȃ; ẹ̑)
Jelšánec -nca in Jelšévec -vca [u̯š] m z -em preb. i. (ȃ; ẹ̑)
Jelšánka -e [u̯š] ž, preb. i. (ȃ)
Jelšánčev -a -o [u̯š] (ȃ)
Johánnesburg -a [johanes] m, zem. i. (ȃ) |južnoafriško mesto|: v ~u
johánnesburški -a -o (ȃ)
Johannesburžàn -ána in Johannesburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Johannesburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
kašljàv -áva -o in kášljav -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á; ȃ) ~ starček
kašljávost -i in kášljavost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Kostánjevica na Krásu -e ~ ~ ž, zem. i. (á ȃ) v ~i ~ ~
kostánjeviški -a -o in kostánjski -a -o (á; ȃ)
Kostánjevičan -a m, preb. i. (á)
Kostánjevičanka -e ž, preb. i. (á)
Lágos -a m, zem. i. (ȃ) |nigerijsko mesto|: v ~u
lágoški -a -o (ȃ)
Lagošàn -ána in Lagošán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Lagošánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Láos -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
láoški -a -o (ȃ)
Laošàn -ána in Laošán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Laošánka -e ž, preb. i. (ȃ)
La Páz ~ -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Bolivije|: v ~ ~u
lapáški -a -o (ȃ)
Lapažàn -ána in Lapažán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Lapažánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Las Pálmas ~ -a m, zem. i. (ȃ) |provinca na Kanarskih otokih|: v ~ ~u
laspálmaški -a -o (ȃ)
Laspalmašàn -ána in Laspalmašán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Laspalmašánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Leipzig -a [lájpcig-] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
leipziški -a -o (ȃ)
Leipzižàn -ána in Leipzižán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Leipzižánka -e ž, preb. i. (ȃ)
léto1 -a s (ẹ́)
1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta ‹80.› ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik; poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom
2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti; Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti; razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|
3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|
Mágdeburg -a m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
mágdeburški -a -o (ȃ)
Magdeburžàn -ána in Magdeburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Magdeburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
másten -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ kos mesa; poud.: ~ zaslužek |zelo velik, obilen|; ~a šala |nespodobna|; ~a zaušnica |silovita, močna|
mástni -a -o (á) publ. ~i tisk krepki tisk
mástna -e ž, pojm., rod. mn. -ih (á) poud. pripovedovati ~e |nespodobne šale|
mástno -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
mástnost -i ž, pojm. (á)
mláskati -am in mláskati tudi mlaskáti -am in mlaskáti -ám nedov. -aj -ajte in mláskaj -te tudi -ájte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in mláskal -ála in -àl -ála; mláskanje in mlaskánje; (-at in -àt) (á; á ȃ; á/á á; á ȃ) ~ pri jedi; poud. mlaskati kaj ~ zadnji grižljaj |mlaskajoče jesti|; mlaskati z/s čim ~ z jezikom
Muljáva -e ž, zem. i. (ȃ) na ~i
muljávski -a -o (ȃ)
Muljávec -vca in Muljávčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȃ; á)
Muljávka -e ž, preb. i. (ȃ)
Muljávčev -a -o (ȃ)
nabásati -bášem tudi nabásati -básam dov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; nabásanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ zvezke v torbo natlačiti; knj. pog. ~ puško napolniti, nabiti
nabásati se -bášem se tudi nabásati -básam se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus natlačiti se, nagnesti se; knj. pog. nabasati se česa ~ ~ žgancev zelo se najesti
Náksos -a m, zem. i. (ȃ) |grški otok|: na ~u
náksoški -a -o (ȃ)
Naksošàn -ána in Naksošán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Naksošánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Nánking -a m, zem. i. (ȃ) |kitajsko mesto|: v ~u
nánkinški -a -o (ȃ)
Nankinžàn -ána in Nankinžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Nankinžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
natláčiti -im in natlačíti in natláčiti -im dov. natláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ cunje v vrečo; poud. ~ kovček |(zelo) napolniti|; poud. natlačiti koga ~ jetnike v vagon |spraviti|
natláčiti se -im se in natlačíti se in natláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. Ljudje so se natlačili v avtobus |se spravili|
nesrámen -mna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ obiskovalec; poud.: ~ dopis |žaljiv|; imeti ~ jezik |obrekovati; nespodobno govoriti|; ~ trgovec |brezobziren, brezvesten|; ~a laž |zelo velika|; nesramen do koga biti ~ ~ žensk
nesrámno -ega s, pojm. (á) reči kaj ~ega
nesrámnost -i ž, pojm. (á) ~ govorjenja; števn. oproščati ~i
odmáhati -am in odmáhati tudi odmaháti -am dov. odmáhanje in odmahánje; drugo gl. mahati (á; á/á á) komu ~ potnikom v slovo
odmáhati jo -am jo in odmáhati jo tudi odmaháti jo -am jo (á; á/á á) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ po mestu
odpeljáti -péljem tudi odpeljáti -ám dov. odpeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ avtomobil na servis; Vlak je že odpeljal
odpeljáti se -péljem se tudi odpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) z/s čim ~ ~ z avtomobilom
ohraníti in ohrániti -im dov. ohránjenje; drugo gl. hraniti2 (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ ponesrečenca pri življenju; ~ sadje čez zimo; ohraniti koga/kaj kakšnega/kakšno ~ očeta zdravega; ohraniti komu kaj ~ fantu zvestobo |ostati mu zvest|; star. ohraniti koga/kaj pred kom/čim ~ otroka pred nevarnostmi obvarovati
ohraníti se in ohrániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) Vaza se je ohranila iz antike
omamíti in omámiti -im in omámiti -im dov. omámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ človeka s plinom; neobč. ~ bolečino olajšati, omiliti
omamíti se in omámiti se -im se in omámiti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) z/s čim ~ ~ z mamilom
Pádova -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i
pádovski -a -o tudi padovánski -a -o (ȃ; ȃ)
Pádovčan -a tudi Padovánec -nca m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Pádovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pág -a m, zem. i. (ȃ) |hrvaški otok|: na ~u
páški -a -o (ȃ)
Pažàn -ána in Pažán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Pažánka -e ž, preb. i. (ȃ)
peljáti péljem tudi peljáti -ám nedov. pêlji -íte, -óč, -áje; pêljal -ála, pêljat, -án -ána; peljánje; (pêljat) (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ drva na trg; ~ otroka v mesto; za enkratno dejanje, knj. pog. Kdaj ~e avtobus odpelje
peljáti se péljem se tudi peljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ na izlet
peterorogljàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a priprava
peterorogljáti -a -o (á) ~e vilice
plàv1 -áva -o in pláv -a -o; bolj ~ (ȁ á á; ȃ á á) fant s ~imi lasmi; poud. ~o dekle |plavolaso|
plávost -i ž, pojm. (á)
Podnàrt -árta m, zem. i. (ȁ á) v ~u
podnártovski -a -o in podnárški -a -o (ȃ; ȃ)
Podnártovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Podnártovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
pomláskati -am in pomláskati tudi pomlaskáti -am in pomlaskáti -ám dov. pomláskanje in pomlaskánje; drugo gl. mlaskati (á; á ȃ; á/á á; á ȃ) z/s čim ~ z jezikom
popeljáti -péljem tudi popeljáti -ám dov.; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ mater v mesto
popeljáti se -péljem se tudi popeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) poud. ~ ~ po bregu navzdol |zdrsniti|
poplašíti in poplášiti -im in poplašíti -ím dov. poplášil -íla, nam. poplášit in poplašít/poplašìt; poplášenje in poplašênje; drugo gl. plašiti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) neobč. koga/kaj ~ otroka s kaznijo |nekoliko preplašiti, prestrašiti|
poplašíti se in poplášiti se in poplašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) neobč. Krava se je poplašila in zbezljala se je splašila
poplazíti in popláziti -im in popláziti -im dov.; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) redk. ~ po tleh podrsati
poplazíti se in popláziti se -im se in popláziti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) malo se poplaziti
poráben -bna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~i deli rastline; poraben za koga/kaj poud. biti ~ ~ družbo |koristen, primeren|
porábni -a -o (á) ~o znanje
porábnost -i ž, pojm. (á)
potolažíti in potolážiti -im in potolážiti -im dov. potoláženje; drugo gl. tolažiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ žejo s čajem; poud. ~ jezo koga |pomiriti ga|
potolažíti se in potolážiti se in potolážiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) Otrok se hitro ~i
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)
prekániti -im tudi prekaníti in prekániti -im dov. -i -ite tudi prekáni -te in -íte; -it, prekánjen -a; prekánjenje; (-it) (á; á ȃ; í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) neobč. koga/kaj ~ stražarja prevarati, ukaniti
premráziti -im tudi premrazíti -ím dov. -i -ite tudi premrázi -íte; -il -ila tudi premrázil -íla, -it tudi -ít/-ìt, premrážen -a tudi premražèn -êna in premrázen -a tudi premrazèn -êna; premráženje tudi premražênje in premrázenje tudi premrazênje; (-it tudi -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) koga/kaj Veter je premrazil sprehajalce; brezos. Vso jo je premrazilo
premráziti se -im se tudi premrazíti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) ~ ~ na snegu
prepeljáti -péljem tudi prepeljáti -ám dov. prepeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ blago; ~ popotnika čez reko; ~ žico skozi cev
prepeljáti se -péljem se tudi prepeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) poud. Labod se je prepeljal po vodi |se enakomerno drseč premaknil|
preplašíti in preplášiti -im in preplašíti -ím dov. preplášil -íla, nam. preplášit tudi preplašít/preplašìt; preplášenje tudi preplašênje; drugo gl. plašiti (í/ȋ/á á; í/ȋ/ȃ ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ zajca
preplašíti se in preplášiti se -im se in preplašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/ȃ ȃ; í/ȋ í) prestrašiti se: koga/česa ~ ~ streljanja
preplazíti in prepláziti -im in prepláziti -im dov. preplázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) kaj ~ sobo
preplazíti se in prepláziti se -im in prepláziti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ skozi grmovje
pribásati se -bášem se tudi pribásati se -básam se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se tudi -i se -ite se; -al se -ala se tudi -ála se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. zriniti se, preriniti se: ~ ~ skozi vrata
pribásati jo -bášem jo tudi pribásati jo -básam jo (á ȃ; á ȃ) knj. pog., poud. |priti, prispeti|: ~ ~ pozno ponoči
primáhati -am in primáhati tudi primaháti -am dov. primáhanje; drugo gl. mahati (á; á/á á) poud. veselo ~ po poti |priti|
primáhati jo -am jo in primáhati jo tudi primaháti jo -am jo (á; á/á á) knj. pog., poud. ~ ~ domov |priti|
pripeljáti -péljem tudi pripeljáti -ám dov. pripeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ potnike, tovor; pripeljati komu kaj ~ kupcu premog; knj. pog. ~ vsiljivcu klofuto dati; pripeljati do česa Žalitve so pripeljale do tožbe
pripeljáti se -péljem se tudi pripeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ z vlakom
Rádlje ob Drávi -delj ~ ~ [də] ž mn., zem. i. (á á ȃ á) v ~ah ~ ~
rádeljski -a -o [də] (á)
Rádeljčan -a [də] m, preb. i. (á)
Rádeljčanka -e [də] ž, preb. i. (á)
Rádovica -e ž, zem. i. (á) v ~i
rádoviški -a -o in rádovski -a -o (á; á)
Rádovec -vca m z -em preb. i. (á)
Rádovka -e ž, preb. i. (á)
Rádovčev -a -o (á)
rán -a -o; -ejši -a -e (ȃ á á; á) star. zgoden, zgodnji: ~o vstajanje
ráni -a -o (á) ~ krompir; ~a ura |zgodnja jutranja ura|
ránost -i ž, pojm. (á) star. zgodnost
rástiti -im nedov. -èč -éča; rásten -a in ráščen -a; rástenje (á; á ȃ) vet. kaj Petelin ~i kokoš |oplojuje|
rástiti se -im se (á; á ȃ) lov. Divji petelin se ~i |se pari|
Rázkrižje -a s, zem. i. (ȃ) na ~u
rázkriški -a -o (ȃ)
Razkrižàn -ána in Razkrižán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Razkrižánka -e ž, preb. i. (ȃ)
razmaján -a -o tudi razmájan -a -o; bolj ~ (á; á; ȃ) ~ stol; poud. ~a disciplina |zmanjšana|
razmajánost -i tudi razmájanost -i ž, pojm. (á; á; ȃ)
razpoznáven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ portret
razpoznávni -a -o (á) ~ znak
razpoznávnost -i ž, pojm. (á)
repàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a žival
repáti -a -o (á) vrtn. ~ ščir
sábljar -ja tudi sabljár -ja m s -em člov. (ȃ; á) |izdelovalec sabelj|
sábljarica -e ž, člov. (ȃ)
sábljarjev -a -o tudi sabljárjev -a -o (ȃ; á)
sábljaričin -a -o (ȃ)
Sálzburg -a [saldzburg-] m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
sálzburški -a -o (ȃ)
Salzburžàn -ána in Salzburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Salzburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Sávlje -velj [və] ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
sáveljski -a -o [və] (á)
Sáveljčan -a in Sáveljc -a [və] m, druga oblika s -em preb. i. (á; á)
Sáveljčanka -e [və] ž, preb. i. (á)
Séla pri Kámniku Sél ~ ~ s mn., zem. i. (ẹ́ ȃ ẹ̑ ȃ) na ~ih ~ ~, neurad. na ~ih
sélski -a -o [u̯s] (ẹ̑)
Seljàn -a in Selján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Seljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
seznaníti in seznániti -im [sə in se] dov. seznánjenje; drugo gl. znaniti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga z/s kom/čim ~ novinca s sodelavci; ~ zaposlenega z njegovimi pravicami; publ. seznaniti koga/kaj o čem ~ javnost o delu v podjetju z delom
seznaníti se in seznániti se -im se [sə in se] (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) z/s kom/čim ~ ~ s kom na potovanju
Sežána -e ž, zem. i. (ȃ) v ~i
sežánski -a -o (ȃ)
Sežánec -nca in Sežánčan -a m, prva oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Sežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Sežánčev -a -o (ȃ)
Sláp ob Ídrijci -a ~ ~ m, zem. i. (ȃ í) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
slápski -a -o (ȃ)
Slapljàn -ána in Slaplján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Slapljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Somálija -e ž, zem. i. (á) |afriška država|: v ~i
somálijski -a -o in somálski -a -o (ȃ; ȃ)
Somálec -lca m s -em preb. i. (ȃ)
Somálka -e ž, preb. i. (ȃ)
Somálčev -a -o (ȃ)
speljáti spéljem tudi speljáti -ám dov. speljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ cesto mimo mesta; ~ načrt izpeljati; pokr. ~ drva iz gozda zvoziti; ~ koga na slaba pota; poud. speljati komu koga/kaj ~ sošolcu dekle |prevzeti|
speljáti se spéljem se tudi speljáti -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) poud. ~ ~ po hribu |zdrsniti|; sleng. Spelji se Izgini
splašíti in splášiti -im in splašíti -ím dov. splášil -íla, nam. splášit in splašít/splašìt; splášenje in splašênje; drugo gl. plašiti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ golobe
splašíti se in splášiti se -im se in splašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) ~ ~ in zbežati
stálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ izdatek; poud. ~i prepiri |nenehni, pogosti|; ~a služba redna; redk. ~e barve obstojne; Nobena stvar ni ~a
stálni -a -o (ȃ) ~ zob
stálno -ega s, pojm. (ȃ) najti kaj ~ega
za stálno čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se naseliti
stálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Stára vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ȃ ȃ ȃ ȋ) |pri Krškem|: v ~i ~i
starováški -a -o (á; ȃ)
Starováščan -a m, preb. i. (ȃ)
Starováščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
stláčiti -im in stlačíti in stláčiti -im dov. stláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ glino z nogami; ~ obleko v nahrbtnik; poud. stlačiti koga ~ roparja v zapor |zapreti|; ~ vse obiskovalce v eno sobo |spraviti|
stláčiti se -im se in stlačíti se in stláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. Vsi so se stlačili v dvorano |se spravili, prišli|
Škôcjan -ána m, zem. i. (ó ȃ) |pri Novem mestu|: v ~u
škocjánski -a -o (ȃ)
Škocjánec -nca in Škocjánčan -a m, prva oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Škocjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Škocjánčev -a -o (ȃ)
tláčiti -im in tlačíti in tláčiti -im nedov. -i -ite in tláči -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in tláčil -íla, -it, -en -ena; tláčenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ seno na vozu; ~ tobak v pipo; poud. ~ hrano vase |hitro, veliko jesti|; poud. tlačiti koga ~ jetnike v klet |na silo spravljati|; Mora ga ~i |muči|; ~ politične nasprotnike |zatirati|
tláčiti se -im se in tlačíti se in tláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. ~ ~ skozi ozka vrata |gnesti se, prerivati se|
Tomáž pri Órmožu -a ~ ~ m, prva enota s -em zem. i. (ȃ ọ̑) pri ~u ~ ~, neurad. pri ~u
tomáževski -a -o (ȃ)
Tomažàn -ána in Tomažán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Tomažánka -e ž, preb. i. (ȃ)
trdomesnàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á)
trdomesnáti -a -o (á) ~a češnja
Trnôvska vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ó ȃ ó ȋ) v ~i ~i
trnovskováški -a -o, neurad. trnôvski -a -o (á; ȃ; ó)
Trnovskovaščán -a, neurad. Trnôvčan -a m, preb. i. (ȃ; ó)
Trnovskovaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
utolažíti in utolážiti -im in utolážiti -im dov. utoláženje; drugo gl. tolažiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) potolažiti: koga/kaj ~ lakoto; ~ otroka
utolažíti se in utolážiti se -im se in utolážiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) potolažiti se: počasi se utolažiti
užalíti in užáliti -im dov. užáljenje; drugo gl. žaliti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ prijatelja
užalíti se in užáliti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) pokr. primor. postati užaljen
Vánja -e in Vánja -a m, druga oblika z -em oseb. i. (ȃ; ȃ)
Vánja -e ž, oseb. i. (ȃ)
Vánjev -a -o (ȃ), ●Vánjin -a -o (ȃ)
Várga -e in Várga -a m, oseb. i., psp (ȃ; ȃ)
Várgovka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.
Várgov -a -o (ȃ), ●Várgin -a -o (ȃ)
vážen -žna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ podatek pomemben, tehten; star. reči kaj z ~im glasom tehtnim, resnim; knj. pog. biti preveč ~ bahav, postavljaški; važen za koga/kaj Prehrana je ~a ~ otrokov razvoj pomembna
vážno -ega s, pojm. (á) ločiti ~ od nevažnega pomembno od nepomembnega
vážnost -i ž, pojm. (á) ~ odločitve pomembnost; knj. pog. fantova ~ bahaštvo, postavljaštvo; publ. Stvar je velike ~i zelo pomembna
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
veljáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ predpis; Ta potni list ni več ~
veljávni -a -o (á) ~ dokument
veljávnost -i ž, pojm. (á)
Vestfálija -e ž, zem. i. (ȃ) |nemška pokrajina|: v ~i
vestfálski -a -o in vestfálijski -a -o (á; á)
Vestfálec -lca m z -em preb. i. (ȃ)
Vestfálka -e ž, preb. i. (ȃ)
Vestfálčev -a -o (ȃ)
vodnàt -áta -o tudi vôdnat -a -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á; ȏ) ~ slap
vodnátost -i tudi vôdnatost -i ž, pojm. (á; ȏ)
Vorárlberg -a [forarəl] m, zem. i. (ȃ) |avstrijska zvezna dežela|: v ~u
vorárlberški -a -o (ȃ)
Vorarlberžàn -ána in Vorarlberžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Vorarlberžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
vpeljáti vpéljem tudi vpeljáti -ám dov. vpeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj v kaj ~ novega sodelavca v delo; ~ novo valuto
vpeljáti se vpéljem se tudi vpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) v kaj ~ ~ ~ obrt
zabásati -bášem tudi zabásati -am dov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zabásanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj ~ srajco za hlače zatlačiti; knj. pog. zabasati kaj z/s čim ~ sobo s pohištvom zapolniti; ~ špranjo s papirjem zamašiti
zabásati se -bášem se tudi zabásati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. Cev se je zabasala zamašila
zabáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ dogodek; biti zelo ~
zabávni -a -o (á) ~ ansambel
zabávnost -i ž, pojm. (á)
zagrabíti in zagrábiti -im in zagrábiti -im dov. zagrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ kamen; ~ poredneža in ga stresti; poud. Zagrabila ga je bolezen |Nenadoma je zbolel|; ~ seme; zagrabiti koga/kaj za kaj ~ otroka za roko; brezos., poud. Zagrabilo ga je, da bi se vrnil |Zelo rad bi se vrnil|; poud. zagrabiti za kaj ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ orožje |začeti se bojevati|
zagrabíti se in zagrábiti se -im se in zagrábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ ograjo
zamamíti in zamámiti -im in zamámiti -im dov. zamámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) neobč. koga Zamamilo ga je bogastvo; Njegove obljube so jo zamamile omamile; Govor jih je zamamil prevzel, navdušil
zamamíti se in zamámiti se -im se in zamámiti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) neobč. Otrok se je zamamil z igranjem zamotil
zamláskati -am in zamláskati tudi zamlaskáti -am in zamlaskáti -ám dov. zamláskanje in zamlaskánje; drugo gl. mlaskati (á; á ȃ; á/á á; á ȃ) ~ z jezikom
zapeljáti -péljem tudi zapeljáti -ám dov. zapeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ avto v garažo; Slaba druščina ga je zapeljala; zapeljati koga k/h čemu ~ sošolca h kraji; zapeljati koga na kaj ~ napadalca na napačno sled; zapeljati koga v kaj ~ človeka v zločin; ~ s ceste
zapeljáti se -péljem se tudi zapeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ z avtom na morje
zbásati zbášem tudi zbásati zbásam dov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana (á ȃ; á ȃ) knj. pog. stlačiti, zriniti: koga/kaj v kaj ~ stvari v nahrbtnik; ~ ujetnike v vagon
zbásati se zbášem se tudi zbásati se zbásam se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. stlačiti se, zriniti se: ~ ~ na vlak
zgrabíti in zgrábiti -im in zgrábiti -im dov.; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ begunca in ga zvezati; Krč ga je zgrabil; ~ pesek na kup; poud. ~ tatu |prijeti|; zgrabiti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; poud. ~ bika za roge |odločno se lotiti zahtevne naloge|; zgrabiti za kaj ~ ~ vrv; poud. ~ ~ delo |odločno se lotiti dela|
zgrabíti se in zgrábiti se -im se in zgrábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo; poud. zgrabiti se z/s kom/čim ~ ~ s sovražnikom |spopasti se|
Žálna -e ž, zem. i. (ȃ) v ~i
žálenski -a -o [lə] in žálski -a -o [u̯s] (ȃ; ȃ)
Žálenčan -a [lə] in Žálec -lca [u̯c] m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Žálenčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
žgánjar2 -ja in žganjár -ja m z -em člov. (ȃ; á) poklic ~a
žgánjarka -e in žganjárka -e ž, člov. (ȃ; á)
žgánjarjev -a -o in žganjárjev -a -o (ȃ; á)
Áfrika -e ž, zem. i. (ȃ) |celina|: v ~i
áfriški -a -o (ȃ)
Afričàn -ána in Afričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Afričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Babenberžàn -ána in Babenberžán -a [bən] m, oseb. i. (ȁ á; ȃ) |član plemiške rodbine|
Babenberžánka -e [bən] ž, oseb. i. (ȃ)
Babenberžáni -ov [bən] m mn., oseb. i. (á) |plemiška rodbina|
babenberžánski -a -o [bən] (á)
Báčka -e ž, zem. i. (ȃ) |pokrajina v ZRJ|: v ~i
báčki -a -o (ȃ)
Bačàn -ána in Bačán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Bačánka -e ž, preb. i. (ȃ)
bedràt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a ženska
bedrátost -i ž, pojm. (á)
Benétke -étk ž mn., zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~ah
benéški -a -o tudi benečánski -a -o (ẹ̑; ȃ)
Benečàn -ána in Benečán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Benečánka -e ž, preb. i. (ȃ)
blázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ človek; poud.: voziti z ~o hitrostjo |z zelo veliko|; To je ~o početje |nespametno|
blázni -ega m, člov. (á) zastar. bolnišnica za ~e za duševno bolne
bláznost -i ž, pojm. (á)
blískav -a -o tudi bliskàv -áva -o; bolj ~ (í; ȁ á á) poud. ~e oči |bleščeče, lesketajoče se|
blískavi -a -o tudi bliskávi -a -o (í; á) ~a luč
blískavost -i tudi bliskávost -i ž, pojm. (í; á)
Brézje -zij ž mn., zem. i. (ẹ̑) na ~ah
brezjánski -a -o in bréški -a -o (á; ẹ̑)
Brezjàn -ána in Brezján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Brezjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Celjàn -ána in Celján -a m, oseb. i. (ȁ á; ȃ) |član plemiške rodbine|
Celjánka -e ž, oseb. i. (ȃ)
Celjáni -ov m mn., oseb. i. (á) |plemiška rodbina|
celjánski -a -o (ȃ)
Cérklje ob Kŕki -kelj ~ ~ [kə] ž mn., zem. i. (ẹ̑ ŕ) v ~ah ~ ~, neurad. v ~ah
cerkljánski -a -o (ȃ)
Cerkljàn -ána tudi Cerklján -a in Cerkljánec -nca m, tretja oblika s -em preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Cerkljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
čopàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a glava
čopátost -i ž, pojm. (á)
Čŕna na Koróškem -e ~ ~ ž, zem. i. (ȓ ọ̑) v ~i ~ ~, neurad. v ~i
čŕnski -a -o in črnjánski -a -o (ȓ; ȃ)
Črnjàn -ána in Črnján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Črnjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
dèžnat -a -o in dežnàt -áta -o [də]; bolj ~ (ə̏; ȁ á á; ȁ ȃ á) vlažni, ~i kraji
dèžnatost -i in dežnátost -i [də] ž, pojm. (ə̏; á)
Dôlga vás -e -í [u̯g] ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ó ȃ ó ȋ) |mejni prehod pri Lendavi|: v ~i ~i
dolgováški -a -o [u̯g] (ȃ)
Dolgovaščàn -ána in Dolgovaščán -a [u̯g] m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Dolgovaščánka -e [u̯g] ž, preb. i. (ȃ)
dolgopecljàt -áta -o [u̯g] (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ cvet
dolgopecljáti -a -o [u̯g] (á) ~ brest
Drága3 -e ž, zem. i. (á) |pri Škofji Loki|: v ~i
dráški -a -o (á)
Draščàn -ána in Draščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Draščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Fenícija -e ž, zem. i. (í) |pokrajina v stari Siriji|: v ~i
feničánski -a -o in fenícijski -a -o (ȃ; í)
Feničàn -ána in Feničán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Feničánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Gábrje1 -a s, zem. i. (ȃ) |pri Novem mestu|: v ~u
gábrski -a -o (ȃ)
Gábrčan -a in Gábrc -a m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Gábrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
gostljàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a omaka |nekoliko gosta|
gostljátost -i ž, pojm. (á)
grenkljàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a morska voda
grenkljátost -i ž, pojm. (á)
grózdnat -a -o in grozdnàt -áta -o; bolj ~ (ọ̑; ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ trs
grózdnatost -i in grozdnátost -i ž, pojm. (ọ̑; á)
Habsburžàn -ána in Habsburžán -a m, oseb. i. (ȁ á; ȃ) |član avstrijske vladarske rodbine|
Habsburžánka -e ž, oseb. i. (ȃ)
Habsburžáni -ov m mn., oseb. i. (ȃ) |vladarska rodbina|
hábsburški -a -o (ȃ)
Hállstatt -a [halštat] m, zem. i. (ȃ) |avstrijski kraj|: v ~u
hállstatski -a -o tudi hálštatski -a -o (ȃ; ȃ)
Hállstattčan -a m, preb. i. (ȃ)
Hállstattčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Hotíza -e ž, zem. i. (ȋ) na ~i
hotíški -a -o in hotižánski -a -o (ȋ; ȃ)
Hotižàn -ána in Hotižán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Hotižánka -e ž, preb. i. (ȃ)
ignoránt -a in ignorànt -ánta m, člov. (á; ȃ á; ȁ á) brezbrižen človek; slabš. |neveden, omejen človek|
ignorántka -e ž, člov. (á; ȃ)
Itálija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i
italijánski -a -o (ȃ)
Italijàn -ána in Italiján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Italijánka -e ž, preb. i. (ȃ)
izdáten -tna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~a jed; poud. ~a podpora, pomoč |precej velika|
izdátnost -i ž, pojm. (á)
izklepetáti -ám in izklepetáti -éčem dov. izklepetán -a; izklepetánje; drugo gl. klepetati (á ȃ; á ẹ́) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Vse je izklepetal
izklepetáti se -ám se in izklepetáti se -éčem se (á ȃ; á ẹ́) poud. Pusti, naj se malo ~a |pove, kaj ga vznemirja|
izrázen -zna -o (á; ȃ) redk. številčno ~a količina izrazljiva
izrázni -a -o (á; ȃ) jezikosl. ~a stran jezika; ~o sredstvo
izráznost -i ž, pojm. (á; ȃ)
jár1 -a -o (ȃ á á; ȃ)
jári -a -o (á; ȃ) ~ ječmen; slabš. ~a gospoda |prebivalci manjših krajev, ki posnemajo meščane|
Jugoslávija -e ž, zem. i. (á) Zvezna republika Jugoslavija
jugoslovánski -a -o (ȃ)
Jugoslovàn -ána in Jugoslován -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Jugoslovánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Južnoáfriška repúblika -e -e ž, zem. i. (ȃ ú) |afriška država|: v ~i ~i
južnoáfriški -a -o (ȃ)
Južnoafričàn -ána in Južnoafričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Južnoafričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kálobje -a s, zem. i. (ȃ) na ~u
kálobski -a -o in kálobški -a -o (ȃ; ȃ)
Kálobčan -a m, preb. i. (ȃ)
Kálobčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kartágina -e ž, zem. i. (ȃ) |antično afriško mesto|: v ~i
kartažánski -a -o (ȃ)
Kartažàn -ána in Kartažán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Kartažánka -e ž, preb. i. (ȃ)
klasàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a pšenica |z lepimi klasi|
klasátost -i ž, pojm. (á)
Kočévske Poljáne -ih Polján ž mn., zem. i. (ẹ̑ á ẹ̑ ȃ) v ~ih ~ah
kočevskopoljánski -a -o, neurad. poljánski -a -o (á; ȃ; á; ȃ)
kompákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a snov trdna, gosta; publ.: nacionalno ~a dežela enovita, enotna; ~a večina stranke nerazcepljena, enotna; neobč. ~o besedilo zgoščeno, jedrnato; ~o blago trdno, močno; ~a naselja strnjena
kompáktni -a -o (ȃ) ~ les masivni les; jezikosl. ~i glasovi č, k, a strnjeni
kompáktnost -i ž, pojm. (ȃ)
Kozjánsko -ega s, zem. i. (ȃ) |slovenska pokrajina|: na ~em
kozjánski -a -o (ȃ)
Kozjàn -ána in Kozján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Kozjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 61668 zadetkov.