cín -a m (ȋ ī) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cína -e ž (ī) arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cínov -a -o prid. (ī) nanašajoč se na cin; kositrn, kositrov: cinova ruda;
cinove spojine / cinova skleda / cinova kuga razpadanje cina v prah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kúga -e ž (ú) - 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da bi te kuga; kuga te poberi
// ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga - 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga
● publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev
♦ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.