čuvárnica, f. die Wachtstube, Habd., Z.; — das Wachthaus: pod Gorjanci postavila je vlada vojarnice in čuvarnice, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
górəc, -rca, m. der Gebirgsbewohner, V.-Cig., Jan., Dol.-Z.; gorci: tako sami sebe imenujejo goriški gorjanci, Goriš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Gorjánci -ev m mn., zem. i. (ȃ) |slovensko hribovje|: na ~ihgorjánški -a -o (ȃ)Gorjánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Gorjánka -e ž, preb. i. (ȃ)Gorjánčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gorjánec -nca m (ā) kdor živi v hribih ali je doma s hribov: gorjanci in nižinci / slabš. čisto navaden zarobljen gorjanec je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Grúda Poljánske gôre -e -- -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Narív Zvéčanj-Metlíka -a -- m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nižínec -nca m (ȋ) kdor živi v nižini ali je doma iz nižine: gorjanci in nižinci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pogórje pogórja samostalnik srednjega spola [pogórje] v zaključeno celoto povezane gore, hribi
ETIMOLOGIJA: iz po gorah
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
prèddínarsko fítogeográfsko obmóčje Slovénije -ega -ega -a -- s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
prisójən, -jna, adj. sonnenseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; prisojna rebra so vsa prikrita z vinogradi, Zv.; prisojni Gorjanci, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.