Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lahón -a m (ọ̑) slabš.
1. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: lahoni in nemčurji
2. Italijan: upreti se lahonom
makarónar -ja m (ọ̑)
pog., slabš. Italijan: hotel za petične makaronarje
poléntar1 -ja m (ẹ̑)
1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar
2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

badoglianec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
badoglianca tudi badoljevec badoljevca tudi badoglievec badoglievca samostalnik moškega spola
podpornik Pietra Badoglia
nekdaj, slabšalno Italijan
IZGOVOR: [badoljánəc], rodilnik [badoljánca] tudi [badóljevəc], rodilnik [badóljeu̯ca]
BESEDOTVORJE: badogliančev tudi badoljevčev tudi badoglievčev
hegeljanec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
hegeljanca samostalnik moškega spola
privrženec Heglovega nauka
IZGOVOR: [hẹgəljánəc], rodilnik [hẹgəljánca]
BESEDOTVORJE: hegeljančev
Italija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Italije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Italija
država v Evropi
IZGOVOR: [itálija], rodilnik [itálije]
BESEDOTVORJE: Italijan, Italijanka, Italijanov, Italijankin, italijanski
Italijan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Italijana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [italiján] in [italijàn], rodilnik [italijána]
BESEDOTVORJE: Italijanov
Lah
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Laha samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko nadomestno ime
nekdaj prebivalec Laškega
slabšalno, tudi z malo začetnico lah Italijan
IZGOVOR: [làh], rodilnik [láha]
BESEDOTVORJE: Lahov
makaronar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
makaronarja samostalnik moškega spola
ljubitelj testenin
slabšalno Italijan
IZGOVOR: [makarónar], rodilnik [makarónarja]
BESEDOTVORJE: makaronarjev
polentar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
polentarja samostalnik moškega spola
kuhalnica
ljubitelj polente
slabšalno Italijan
IZGOVOR: [poléntar], rodilnik [poléntarja]
BESEDOTVORJE: polentarjev

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

..án1 -a m. prip. obr. (ȃ) člov.
1. 'nosilec lastnosti' dolgán, velikán, pesján
2. 'prebivalec' Italiján, Slován; Ločán
3. 'član, pripadnik' cisterciján, frančiškán
Itálija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i
italijánski -a -o (ȃ)
Italijàn -ána in Italiján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Italijánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Làh2 Láha m, preb. i. (ȁ á) slabš. |Italijan|
Láhinja -e ž, preb. i. (á) slabš.
Lahón -a m, preb. i. (ọ̑) slabš. |Italijan|
Lahónka -e ž, preb. i. (ọ̑) slabš. |Italijanka|
lahónski -a -o (ọ̑) slabš.
Láško2 -ega s, zem. i. (ȃ) star. Italija
láški -a -o (ȃ) star. italijanski
Làh Láha m, preb. i. (ȁ á) star. Italijan
Láhinja -e ž, preb. i. (ȃ) star. Italijanka
makarónar -ja m z -em člov. (ọ̑) slabš. |Italijan|
makarónarka -e ž, člov. (ọ̑) slabš. |Italijanka|
makarónarjev -a -o (ọ̑) slabš.
poléntar -ja m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad je polento|; slabš. |Italijan|
poléntarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
poléntarjev -a -o (ẹ̑) poud.
poléntaričin -a -o (ẹ̑) poud.
Vláh -a m, preb. i. (ȃ) |pripadnik romaniziranih balkanskih staroselcev; Italijan, Furlan|
Vláhinja -e ž, preb. i. (ȃ)
Vláhi -ov m mn. (ȃ) |ljudstvo|
vláški -a -o (ȃ)

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

gódlja Frazemi s sestavino gódlja:
bíti do vratú v gódlji, bíti v gódlji, izvléči se iz gódlje, [lépo] gódljo skúhati kómu, pomágati kómu iz gódlje, potegníti kóga iz gódlje, rešíti se iz [velíke] gódlje, znájti se v gódlji
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví, bíti módre krví, do krví, do zádnje káplje krví, hládna krí, hlepéti po kŕvi [kóga], húda krí, iméti kàj v kŕvi, iméti módro krí, iz mesá in krví, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, krí in mesó, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je izgínila kómu z líc, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà v glávo kómu, krí je têkla v potókih, krí je udárila kómu v glávo, krí je zalíla kómu obràz, krí je zastála kómu v žílah, krí je zledenéla kómu v žílah, krí ledení kómu v žílah, krí ni vôda, krí têče kjé, krí vrè kómu [v žílah], krí za krí, krí zavrè kómu [v žílah], mesó in krí, mírna krí, mírno krí, módra krí, ne umazáti si rôk s krvjó, ohraníti hládno krí, ohraníti mírno krí, píti krí kómu, plačáti kàj s krvjó, plemeníta krí, postati mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, prelíti krí kóga, prelíti krí [za kóga/kàj], prelívati krí [za kóga/kàj], príti kómu v mesó in krí, púščati kómu krí, rdèč kot krí, scáti krí, tičáti v kŕvi kómu kàj, umazáti si rôke s krvjó, v kŕvi je kómu kàj, vróča krí, vróča krí se je ohladíla
minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve], do minúte natánčen, do minúte natánčno, do minúte tóčno, dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút, pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto
otròk Frazemi s sestavino otròk:
Ábrahamov otròk, Ádamov otròk, bíti vêlik otròk, jokáti kot otròk, nosíti otrôka pod sŕcem, otròk je na póti, otròk svôjega čása, pričakováti otrôka, razjókati se kot otròk, razveselíti se [kóga/čésa] kot otròk, spáti kot otròk, velíko bábic – kílav otròk, veselíti se [kóga/čésa] kot otròk, vsák otròk [tó] vé, vsák otròk [tó] zná, zaspáti kot otròk, zjókati se kot otròk
račún Frazemi s sestavino račún:
bogatéti na túj račún, délati račún brez krčmárja, íti za račún brez krčmárja, naredíti račún brez krčmárja, na túj račún, porávnati stáre račúne [s kóm], porávnavati stáre račúne[s kóm], prekrížati kómu račúne, príti na svój račún, račún brez krčmárja, smejáti se na túj račún, šáliti se na túj račún, živéti na túj račún, življênje na túj račún
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág
žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Ìtal -a m Italijan: Vtom táli ſzo naj prednyejſi Vlahi, ali Taliánje (Itali) KŠ 1771, A5a
Talián -a m Italijan: stero ete ravna po ednom Talliáni KOJ 1848, 86; Vtom táli ſzo naj prednyejſi Vlahi, ali Taliánje (Itali) KŠ 1771, A5a; vszákeféle csészti szamim Talliánom vouscso KOJ 1848, 16
Vlàh -a m
1. Italijan, Roman: Vtom táli ſzo naj prednyejſi Vlahi, ali Taliánje (Itali) KŠ 1771, A5a; Szvoj Evangyeliom je piſzao na proſnyo csi gli Deákom, ali Vlahom KŠ 1771, 102
2. Romun, Vlah: Vu Erdélszkom szo pa Vlahi pod vojvodsztvom Hora prászko delali KOJ 1848, 11; vlasci szamo tô csákajo, naj sze boj razséri AIP 1876, br. 5, 3

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Lah [lȁh] samostalnik moškega spola

Italijan

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Lah -a m prebivalsko lastno ime Italijan: je bila eniga Laha tož. ed. sa mosha vſela ǀ ali ſo Nemzi, krajnzi, lahi im. mn., Shpanigary (III, 543) ǀ kakor Lahy im. mn. pravio (III, 403) < pslovan. *Vőlxъ ‛Roman’ ← germ. po kelt. plemenu lat. Valcae

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Italijan

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Italijan ► ▪taliˈjaːn -a m
Talijan ipd. gl. Italijan ipd.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Kako se imenuje prebivalec Kosova?

Zanima nas, ali je Kosovčan edina pravilna oblika za prebivalce Kosova? http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=kosovo

Vsaj tako pravi Slovenski pravopis, zelo velikokrat pa zasledimo tudi Kosovar.

Si res »na slabem glasu«, če si hripav?

Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?

Število zadetkov: 35