beli luk [bẹ́li lȕk bẹ́lega lúka] (bel luk) samostalniška zveza moškega spola

rastlina česen, LATINSKO: Allium sativum

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Burgensis m osebno lastno ime iz Bruggea: Luchesh Burgenſis im. ed. pak berè (IV, 66) ǀ Aku neveiſte Lukesh Burgenſis im. ed. vam bo povedal (V, 566) Verjetno je mišljen Lúka iz Bruggea, srlat. Lucas Brugensis (umrl 1619), razlagalec Svetega pisma; → Burgusamus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

črni luk [čŕni lȕk čŕnega lúka] (črn luk) samostalniška zveza moškega spola

rastlina čebula, LATINSKO: Allium caepanepopoln podatek

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola
1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
8.2 človeka
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dejanje ino nehanje, priti v dejanje, seči k dejanju, v dejanju, z dejanjem
TERMINOLOGIJA: dejanje postave, dobro dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dokonjati -am (dokonati, dokonjati, dokojnati, dokojnjati, dekonati, dekonjati) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
2. kdo/kaj; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
2.2 kdo; kaj, s čim izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo; kaj, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: izkazati
5. kdo; kogatož. narediti, da ima kdo dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolniti
6. kdo; kaj, (skozi kaj) narediti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končati
7. kdo prenehati biti živ; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: 208 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dopolniti -im/-em (dopolniti, dopelniti, dopalniti, depolniti, dupolniti, dopulniti) dovršni glagol
1. kdo/kaj; kaj, (v čem) dati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
1.1 s svojo prisotnostjo narediti, da kaj obstaja v največji možni meri ali najboljši možni obliki
2. z aktivnostjo doseči uresničitev
2.1 kdo; kaj, (za koga, s čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: storiti
2.1.1 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
2.2 kdo; kaj, (skozi koga) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3 kdo; kaj, na kom česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3.1 nedov., kdo; kaj, (s čim) delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
2.4 kdo; kaj, v kom česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
3. kdo; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
3.1 uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
4. kdo; kaj, med kom, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
5. v zvezi z leto, kdo; kaj živeti do pričakovane dobe; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
5.1 v zvezi dopolniti čislo dni koga, kdo; kaj pustiti, omogočiti komu živeti do pričakovane dobe
6. kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. (BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.-Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.-C.; — (o sovi), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lǫ́ka, f. 1) eine sumpfige Thalwiese, Notr.; die Aue, Mur., Cig., Jan.; po loki je tropa ženskih razgrabljala kupe, Jurč.; — 2) = pristanišče, Cig. (T.), Raič (Slov.), Bes.; (po hs. luka).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

loka1 [lọ́ka] samostalnik ženskega spola

močvirnat travnik; loka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lùk, lúka, m. gemeiner Lauch, Porree (allium porrum), Cig., Jan.; — 2) die Zwiebel (allium cepa), Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt.; = rdeči l., Dict.; — l. česnjak, = česenj, der Knoblauch (allium sativum), Tuš. (R.); = beli l., C.; — pasji l., der doldige Vogelstern, die Feldzwiebel (ornithogalum umbellatum), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

luk [lȕk lúka] samostalnik moškega spola

luk, tj. rastlina iz rodu LATINSKO: Allium

PRIMERJAJ: beli luk, črni luk, pasji luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

luk m, F7, ascalonia, -ae, luk, ſléherna ſorta zhebula; bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; bulbus, -bi, divji luk; caepae rubrae, erdezhi lúk; caepetum, kir zhebul, ali lúk raſte; porrina, -ae, kir por, ali ṡhbúl raſte, ali luk; porrum, -ri, por, ṡhbul, ali zhebul, ali luk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Luk. krajšava osebno lastno ime Luka: Luc. c. 10 ǀ Luc. 17 ǀ Luc. c. 7ǀ Luc. c. 21 → Lukež 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lúka 1., f. neka pomladna rastlina s čebulico, katero jedo, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lúka 2., f., nam. loka = pristanišče, Cig., Jan., C., nk.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Lukáč in Lükáč -a m Luka: Lukács ABC 1725, A3b; Szvéti Lukács TF 1715, 43; Tak piſſo ſz. Evangeliſte Lükács KŠ 1754, 201; je Lükács escse teda 'znyim bio KŠ 1771, 338; Lükácsa Evangélium KŠ 1754, 3; szvétoga Lukácsa KŠ 1771, 157; pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti na edenaiſzetom táli govorécſi TF 1715, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Luka(s) m osebno lastno ime Luka: Lucas im. ed. Burguſamus odgovorij (II, 326) ǀ Pishe Luca im. ed. Vuadingus anno Chriſti 1318 (IV, 99) 1. → Burgusamus 2. → Vadingus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lukati nedov., F8, contuor, -eri, s'fliſſom ſhpègati, lukati, pogledovati; perspeculari, s'fliſſom lukati, polukati; prospectare, pogledovati, ali lukati; prospicere, ṡkuṡi ukna gledati, ali lukati, pogledati; riscus, -ci, tudi enu okanze na ſteini, ṡkuṡi kateru ſe luka; suspectare, vſeṡkusi ſe okuli ſebe oṡèrati, okuli ſebe lukati; transpicere, ṡkuṡi gledati, ali lukati; tui, â tuor, lukati, gledati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lúkav, adj. kdor rad luka, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Lukež -a m osebno lastno ime Luka: Zachæus, od kateriga pishe S. Lukesh im. ed. na 19. poſtavi ǀ Lukesh im. ed. Burgenſis vam bo povedal ǀ Pishe S. Luchesh im. ed. ǀ Luchesh im. ed. Burgenſis pak berè ǀ od kateriga Piſſe S. Luckesh im. ed. ǀ S. Lukes im. ed. piſhe od tiga sgubleniga Sinu ǀ Pojmo k's: Lukeshu daj. ed. na 15. polj. ǀ kakor samerkam per S. Mattheushu na 17. p: per S. Marku na 14. polj. per S. Lukeshu mest. ed. na 9. polj. ǀ najdem per S. Lukeſhu mest. ed. ǀ samerkam per S. Lucheſſu mest. ed. 1. Sv. Luka, lat. Lucās, gr. Λουκᾶς, evangelist 2. → Burgensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

meštríja in meštría -e ž
1. obrt: naj ſze ne zavr'ze naſa meſtrija KŠ 1771, 402; Mestria i tr'sztvo KAJ 1848, VIII; I da je bio priſzpodobne meſtrije, oſztano je pri nyima KŠ 1771, 397; naszelo Saxonce, od sterih bi sze Vogrinje tudi mestrije návcsili KOJ 1848, 28; Na Meſtrio gledoucs je bio [Luka] vrács KŠ 1771, 158; Tejva tühincza ſzta na rázlocsno meſtrijo návcsila KM 1790, 64; kak da bi on vſzo meſtrio gori najſao KM 1796, 10; Lasztivnoimé sze pred mestrio znamenüvajocse obcsinszko imé deva AIN 1876, 11; ino mestrije razvijale szvoje zasztave KOJ 1914, 151
2. umetelnost: ka je bo'zánſztvo priglihno zmeſtrijov vö zrejzanomi kamni KŠ 1771, 397
3. spletka: kaj je Bog Csloveka vu praviczi ſztvoro, ali oni iſcſeio doſzta meſtrie SM 1747, 5; z-szvojov 'senszkinov mestrijov je pri Goszpodi vöszpelala, da szo szi Wladiszláva zvolili KOJ 1848, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

okence s, F2, fenestrella, -lae, okanze; riscus, -ci, tudi enu okanze na ſteini, ṡkuṡi kateru ſe luka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pasji luk [pásji lȕk pásjega lúka] samostalniška zveza moškega spola

neki luknepopoln podatek

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

plav prid., F31, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; cumatile, en plav gvant; cyaneus, -a, -um, plave farbe; hyacinthus, -ti, ena plava ṡpomladnîa roṡha; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria; irinus, -a, -um, od plavih lily ſturjenu, is plavih lily; ravidi oculi, zherne ali plave ozhy; smaragdus, -di, en leip ṡhlahtni plavi kamen, ṡhmarál; subceruleus, -a, -um, enu malu plave farbe; violaceus, -a, -um, plave farbe, violine farbe, plau

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pleteníca, f. etwas Geflochtenes: ein geflochtener Korb; — der Wagenkorb, vzhŠt.-C.; — der Maulkorb (aus Ruthen geflochten), Štrek., Kras; — die Haarflechte, Mur.-Cig., Jan.; — = pleten bič, eine geflochtene Peitsche, Kamnik (Gor.)-Erj. (Torb.); — ein aus Stroh geflochtenes Band, Cig.; — p. luka, eine Flechte (ein Kranz) Zwiebeln, C.; — ein aus Teig geflochtener Strietzel, Mur., Danj.-C.; — eine geflochtene Umzäunung, Cig.; — = lesa, die geflochtene Darre, C.; — eine geflochtene Matte, C.; — der Teppich, M., UčT., Zilj.-Jarn. (Rok.); — z volne pletena jopa, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pritǫ́čən, -čna, adj. Zufluss-: pritǫ̑čni jarek, der Zuleitungscanal, Levst. (Močv.); — Flut-: pritočna luka, der Fluthafen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče-Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen (z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rožica ž, F12, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; centauria, enu grenku ẛeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roshmarinu podobna, divize Marie roshize, raſteo na zilinah; flosculus, roṡhiza; gemmula, tudi ſpomladnîe roṡhize; lepton, tavshent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48; polyanthea, -ae, mogiteroſt[!] teh roṡh, ali roṡhiz; polyanthemum, -mi, ṡlatize roṡhize, ṡeliṡzhe; polygala, -ae vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe ... ima pereṡza, kakòr lèzha, s'beilimi, ali ardezhimi roṡhizami; triſsago, -nis, tá mali ſvetiga Petra kluzh: tudi ene roṡhize imenovane Vergis meiner nit

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

spomladnji prid., F5, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; gemmmula, tudi ſpomladnîe roṡhize; hyacinthus, -ti, ena plava ṡpomladnîa roṡha; narciſsus, -si, narciſſa roṡha ſpomladnîa; vernus, -a, -um, ſpomladnî

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stena ž, F12, crustarius, tudi kateri ſteine ṡmaṡhuje; fornicatus paries, ena ſténa gvelbana; manum vidit in pariete scribentem, je vidil eno roko na ſteini piſheozho; paries, -tis, ſteina, ṡyd; paries concratitius, ena ſteina s'gartri, ali s'plotá ſturjena; paries diplinthius, ṡa dvá kamena debel ṡyd, ali ſteina; paries intergerinus, lozhitna ſteina; parietina, -ae, ena ſtara reṡderta ſteina, ali ṡyd; plagae, -arum, ṡhpaliere na ṡydeih, ali ſténah, v'goſpoiṡkih hiſhah; post parietem, ṡa ſteino; riscus, -ci, tudi enu okanze na ſteini, ṡkuṡi kateru ſe luka; trabes parietales, oſteinki, ali bruna ṡa ſteino
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: stena ž, petra, -ae, ſtena [Verant.77: Petra, Stein, velß, Sztina]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

valež m, riscus, -ci, koſmata ṡhkriniza, ali valeṡh, tudi enu okanze na ſteini, ṡkuṡi kateru ſe luka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Število zadetkov: 31