avstrijsko-madžarskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog avstrijsko-madžarska avstrijsko-madžarsko pridevnikIZGOVOR: [au̯stríjsko-madžárski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
berek [bérek]
(bereg) samostalnik moškega spolamočvirje, stoječa voda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo] 2. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikovski
STALNE ZVEZE: bikova kri ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
bistranga
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
čonta
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
EsterházyPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Esterházyja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
madžarski pisatelj
pripadnik madžarske plemiške rodbine
v množini Esterházyji madžarska plemiška rodbina
IZGOVOR: [ésterhazi], rodilnik [ésterhazija]
BESEDOTVORJE: Esterházyjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ferdinand I. HabsburškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Ferdinanda I. Habsburškega tudi Ferdinand Prvi Habsburški Ferdinanda Prvega Habsburškega samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
cesar Svetega rimskega cesarstva
IZGOVOR: [fêrdinant pə̀rvi hábzburški], rodilnik [fêrdinanda pə̀rvega hábzburškega]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Gremo na Gorenjsko in pridemo z Gorenjske
V raznih letopisih avtorji omenjajo neka dejstva, vezana na število prebivalcev, ki so/prihajajo iz določene pokrajinske enote (npr. Spodnja Gorenjska, Prekmurje, SevernaPrimorska ...).V zvezi s tem vas prosim za razlago o pravilni raba velike začetnice in predloga (iz ali s/z). Po občutku bi rekla, da živimo V neki regiji, zato me ne moti, da prihajamo IZ neke regije (npr. Prebivalci iz štajerske regije obiskujejo bližnja zdravilišča.) in v tem primeru ne gre za zemljepisno lastno ime. Moteče pa mi zveni, ko o nekom trdimo, da je npr. oskrbovanec z Zgornje Gorenjske.
Domnevam, da Dolenjci prihajajo z Dolenjske, saj so se naselili na Dolenjskem. Težko pa sprejmem trditev, da Gorenjci prihajajo z Gorenjskega in da so naseljeni na Gorenjski?
Zelo mi boste pomagali, če razpletete nakazane dileme.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
HUPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog HU samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [hə̀ú], rodilnik [hə̀ú] in [háú], rodilnik [háú]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
.huPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšavaIZGOVOR: [píka hə̀ú] in [píka háú]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Izvor priimka »Pal«Zanima me izvor priimka Pal.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Katero bo novo ime države »Svazi«: eSvatini, Esvatini ali Svazi? – »Esvatini«!Kralj države Svazi je državo ob 50. obletnici neodvisnosti izpod britanske vladavine preimenoval v njeno izvirno ime eSvatini, torej Swaziland v eSwatini.
Sprememba imena bi lahko pomenila tudi novo ustavo te majhne države med Južno Afriko in Mozambikom. Ime še ni uradno, gre za kraljevo odločitev - vprašanje, ki se odpre je, ali kraljeva odločitev dovolj, da 'svet' spremeni njihovo naslavljanje? In kako to zapisovati v slovenščini, saj se ime - po novem - ne začne z veliko začetnico, pač pa malo: eSvatini?
V slovenskih medijih pa zdaj najdemo mešanico zapisov:
- STA: V afriški absolutni monarhiji Esvatini potekajo volitve
- RTV/MMC: Kralj Svazija državo preimenoval v kraljevino eSvatini
- DNEVNIK: Kralj preimenoval državo Svazi v eSvatini
- URAD ZA PUBLIKACIJE, Evropa: Svazi, uradno polno ime: "Kraljevina Esvatini" namesto "Kraljevina Svazi", uradno kratko ime: "Esvatini" namesto "Svazi"
Katero ime torej uporabljati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Kumánija -e ž Kumanija, madžarska pokrajina Nagykunság: ka je z-Moldávie pretirane Kumaniánce na rodnom presztori, steri sze od nyih zdáj velika Kumánia imenüje, naszelo KOJ 1848, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ležeči tisk v slovarjih (SSKJ in SP)
Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:
Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem
Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?
Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:
2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba
Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
luksemburškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog luksemburška luksemburško pridevniknanašajoč se na državo Luksemburg
nanašajoč se na mesto Luksemburg
IZGOVOR: [lúksǝmburški]
ZVEZE: luksemburški frank, luksemburška skupina (držav kandidatk)
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Madjarsko ► ▪ˈmai̯d’arskȯ -ėga s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
MadžarPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Madžara samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [madžár], rodilnik [madžára]
BESEDOTVORJE: Madžarov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
MadžarkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Madžarke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [madžárka], rodilnik [madžárke]
BESEDOTVORJE: Madžarkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
MadžarskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Madžarske samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [madžárska], rodilnik [madžárske]
BESEDOTVORJE: Madžar, Madžarka, Madžarov, Madžarkin, madžarski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Madžárska -e ž, zem. i. (ȃ) |evropska država|: v ~i na Madžarskemmadžárski -a -o (ȃ)Madžár -a m, preb. i. (ȃ)Madžárka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Madžarska gl.
Madjarsko
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
madžárska smér -e smerí ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
madžárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Madžare ali Madžarsko: madžarski jezik / madžarska nogometna reprezentanca / madžarska kuhinja
♦ vet. madžarski ovčar; zgod. madžarska revolucija socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
madžarskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog madžarska madžarsko pridevnikIZGOVOR: [madžárski]
ZVEZE: madžarski forint
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
MadžarskoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Madžarskega samostalnik srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [madžársko], rodilnik [madžárskega]
BESEDOTVORJE: Madžar, Madžarka, Madžarov, Madžarkin, madžarski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
madžarsko-avstrijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog madžarsko-avstrijska madžarsko-avstrijsko pridevnikIZGOVOR: [madžársko-au̯stríjski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
madžarsko-slovenskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog madžarsko-slovenska madžarsko-slovensko pridevnikmadžarski in slovenski z madžarskim izhodiščem
IZGOVOR: [madžársko-slovénski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
»Na/v Japonsko« in »iz/z Japonske«Opazila sem, da je naslov knjige Zgodbe iz Japonske, reče pa se, da se gre na Japonsko, zato bi pričakovala, da so zgodbe zato z Japonske. Zakaj to pravilo ne velja?
In še: kako se pravilno sklanja Japonska?
Si bil na Japonskem ali na Japonski?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
národen -dna -o (á) poud. biti premalo ~ |narodno zaveden|národni -a -o (á) ~ odpadnik; ~e pesmi ljudske pesmi; ~a skupnostnárodno -ega s, pojm. (á) biti navdušen za ~národnost -i ž, pojm. (á) biti slovenske ~i; števn., publ. madžarska in italijanska ~ v Sloveniji narodna skupnost, manjšina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Naslavljanje predsednika države MadžarskeSkladno z ustavo ima država Madžarska tudi uradno dolgo ime države Madžarska in ne več Republika Madžarska, kot je bila pred letom 2012. Beseda republika je ostala le še v uporabi nazivanja predsednika države. Kako menite, da bi pravilno pisali naziv v slovenskem jeziku, zagata je pri začetnicah besede republika:
- gospod J. A., predsednik republike Madžarske
ali
- gospod J. A., predsednik Madžarske republike.
Ali kako drugače?
Dobesedni prevod nazivanja predsednika v madžarščini je republiški predsednik. V angleškem nazivanju uporabljajo President of the Republic of Hungary.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Nastanek ugrofinskih jezikov v EvropiZanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Navajanje imen in priimkov v slovenščini in/ali madžarščiniNaša organizacija pogosto prireja dogodke z gosti iz Madžarske. Ko pripravljam napise z imeni, sem nemalokrat v zagati - v slovenščini navajamo ime in priimek v tem vrstnem redu, Madžari prvo napišejo priimek, šele potem ime.
Na uradnih dogodkih, katerih se udeležujem, se največkrat pojavita obe različici navajanja - na tiskovni konferenci recimo imajo slovenski udeleženci pred sabo svoje ime in priimek, pred madžarskim gostom pa je vrstni red obraten. Ta dvojnost me osebno zelo zmoti.
Kaj je ustrezneje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
božíčna nóč,
čez nóč,
čŕn kot nóč,
dán in nóč,
kàkor dán in nóč,
ne zatísniti očésa [vsò nóč],
ne zatísniti očí [vsò nóč],
neúmen kot nóč,
nóč in dán,
pod pláščem nočí,
poróčna nóč,
prijáteljica nočí,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svéta nóč,
velíka nóč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ógrska -e ž, zem. i. (ọ́; ọ̑) zgod. Madžarska: v ~iógrski -a -o (ọ́; ọ̑) zgod.Óger -gra m, preb. i. (ọ́; ọ̑) zgod.Ógrka -e [gə] ž, preb. i. (ọ́; ọ̑) zgod.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Ógrsko -ega s, zem. i. (ọ́; ọ̑) zgod. Madžarska: na ~emógrski -a -o (ọ́; ọ̑) zgod.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
palaš [palāš
]
samostalnik moškega spolapoljska ali madžarska sablja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
pòkomunístičen -čna -o prid. (ȍ-í) postkomunističen: družba v pokomunističnih časih;
pokomunistična država;
pokomunistična politika;
pokomunistična stranka, vlada / pokomunistična Madžarska, Poljska, Rusija / pokomunistično obdobje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Porábje -a s, zem. i. (ȃ) |madžarska pokrajina s slovenskim prebivalstvom|: v ~uporábski -a -o (ȃ)Porábec -bca m s -em preb. i. (ȃ)Porábka -e ž, preb. i. (ȃ)Porábčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
pústa -e ž (ū) 1. obširen travnat svet na Madžarskem: pasti konje na pusti, v pusti / obdelane, zasejane puste / madžarska pusta 2. knjiž. pust, odmaknjen kraj; pustota: ni hotel živeti v tej pusti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
pústa -e ž (ú; ȗ) madžarska ~; neobč. pustota
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Rába -e ž, zem. i. (ȃ) |avstrijsko-madžarska reka|rábski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Raba predlogov »iz« in »z« ob imenih državProsim za pomoč pri oblikovanju povedi, kjer mi težave delata predloga iz in z.
Gre za primere, kot je ta: Gostje so bili iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije.
Je dovolj ta en iz, ali bi morala pred vsako državo pisati predlog?
Če bi bile to le države, v katere gremo, ne bi bilo dileme; ker pa gremo na Madžarsko* in na Hrvaško, nisem prepričana.
Bi bilo torej bolje: Gostje so bili iz Italije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Nemčije?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav in pokrajin na -ska/-sko
Me zanima, kadar uporabljamo glagol iti , 4 sklon, šla v ali na ... Kdaj uporabimo v kdaj na? Mi ni jasno, zakaj sem šla na Madzarsko, a ne sem sla v Madzarsko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
revolúcija -e ž (ú) 1. radikalna sprememba družbenih, ekonomskih, političnih odnosov: pripravljati revolucijo;
povzročiti, sprožiti revolucijo;
boriti se za revolucijo / ljudska, proletarska revolucija; buržoazna, meščanska revolucija; socialistična revolucija; socialna revolucija / žametna revolucija mirna, nenasilna politična revolucija, ki povzroči spremembo družbenega sistema / krvava revolucija; pridobitve revolucije; žrtve revolucije // gibanje za tako spremembo: revolucija se je razširila po vsej državi; organizirati revolucijo; začeti revolucijo; pristaš revolucije 2. navadno s prilastkom velika, hitra sprememba na kakem področju človekovega delovanja: digitalna, informacijska revolucija;
kulturna revolucija;
tehnološka, znanstvena revolucija;
revolucija v slikarstvu / genetska ali genska revolucija na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; zelena revolucija v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev; gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja / duhovna, miselna revolucija; seksualna revolucija obdobje spremenjenega gledanja družbe na spolnost
♦ astron. revolucija gibanje planeta okoli Sonca; ekon. agrarna revolucija hitra kvalitativna sprememba načina proizvodnje v poljedelstvu zaradi uporabe obdelovalnih strojev in kemičnih sredstev; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; soc. demografska revolucija skokovito naraščanje prebivalstva na določenem območju; zgod. februarska revolucija revolucija februarja 1848 v Franciji; revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta februarja 1917 v carski Rusiji; francoska revolucija revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta leta 1789 v Franciji; julijska revolucija revolucija julija 1830 v Franciji; madžarska revolucija socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem; marčna revolucija revolucija z zahtevo po ustavi, volilni pravici in narodnih pravicah nenemških narodov marca 1848 v stari Avstriji; oktobrska revolucija socialistična revolucija z razpustom parlamenta in uvedbo diktature proletariata leta 1917 v Rusiji; žametna revolucija mirna, nenasilna revolucija od 17. novembra do 29. decembra 1989 na Češkoslovaškem, ki je povzročila prehod iz komunističnega v demokratični družbeni sistem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
sekíra Frazemi s sestavino sekíra:
bôjna sekíra je izkopána,
bôjna sekíra je zakopána,
divjáti kot snéta sekíra,
drvéti kot snéta sekíra,
izkopáti bôjno sekíro,
kot snéta sekíra,
letéti kot snéta sekíra,
sekíra je pádla kómu v méd,
zakopáti bôjno sekíro
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Slovenska ali madžarska imena mest na Madžarskem?Zanima me katera poimenovanja naslednjih madžarskih mest so ustreznejša. Veszprém ali Belomost; Székesfehérvár ali Stolni Belgrad; Kaposvár ali Rupertgrad ter Zalaegerszeg ali Jageršek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
slovensko-madžarskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog slovensko-madžarska slovensko-madžarsko pridevnikslovenski in madžarski s slovenskim izhodiščem
IZGOVOR: [slovénsko-madžárski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
strán-ísamostalnik ženskega spolaen del prostora glede na lego, usmerjenost
- stran česa
- , stran za kaj/koga
- , stran pri čem, kje
- , stran proti čemu/komu, kam
vsaka od površin telesa, predmeta
- stran česa
- , stran za kaj
- , stran pri čem
ploskev lista
- stran česa
- , stran za kaj/koga
- , stran pri čem
razmerje med osebami, skupinami
- stran koga/česa
- , stran za kaj
- , stran pri čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra,
natánčno kot [švícarska] úra,
navíjati kómu úro,
navíti kómu úro,
poslédnja úra,
poslédnja úra bíje kómu/čému,
tóčen kot [švícarska] úra,
tóčno kot úra,
úre so štéte kómu/čému,
védeti, kóliko je úra,
vídeti, kóliko je úra,
zádnja úra,
zádnja úra bíje kómu/čému,
zádnja úra je prišlà,
zádnja úra odbíje kómu/čému,
zádnja úra se blíža komu/čému,
zádnja úra se približúje kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Velika začetnica v neprvih sestavinah stvarnih lastnih imen
Prosim, da odgovorite na naslednje vprašanje: je pravilno zapisati Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine (ali občine) Lendava? Glede na to, da pišemo župan Občine Lendava, saj gre za stvarno lastno ime, bi po mojem morali pisati besedo 'občine' v prvem primeru tudi z veliko začetnico, kajne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
vížla -e ž (ȋ) večji lovski pes s kratko dlako, navadno rjave barve: gojiti nemške ptičarje in vižle / madžarska vižla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Vogríja -e ž Ogrsko, Madžarska: steri szo sze posteno Vogrije oponásali KOJ 1848, 24; Szoliman, Belgrád, klücs k-Vogriji, za szé vzeme KOJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
glédati kot bìk v nôva vráta,
glédati kot têle v nôva vráta,
kàj tŕka na vráta,
mí o vólku, vólk na vráta,
naletéti na zapŕta vráta,
ostájati pred zapŕtimi vráti,
ostáti pred zapŕtimi vráti,
pokazáti kómu vráta,
polítika odpŕtih vrát,
postáviti kóga pred vráta,
príti kám skozi stránska vráta,
státi pred vráti,
stopíti kám skozi stránska vráta,
tŕkati na vráta [kóga/čésa],
tŕkati na zapŕta vráta,
vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu,
vstopíti kám skozi stránska vráta,
za zapŕtimi vráti,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom,
zijáti kot bìk v nôva vráta,
znájti se pred zapŕtimi vráti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Začetnica pri skrajšanih stvarnih lastnih imenih (»Uredba«) in sklicevanje na skrajšana imenaZanima me, kako bi zapisali naslednje skrajšane naslove predpisa, katerega polno uradno ime se glasi:
Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih
polni uradni naslov brez datuma in subjekta, ki je predpis sprejel:
U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih
skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta, številke in nekaj besed iz polnega naslova:
U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti
skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in številke:
U/uredba (ES) št. 862/2007
skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in nekaj besed iz polnega naslova:
U/uredba o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti
In še drugi del vprašanja:
Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih, kadar pred njimi stoji kazalni zaimek? Je velika začetnica v naslednjih dveh primerih upravičena?
- Sporazum, sestavljen v 11 uradnih jezikih Evropske unije (španščina, danščina, nemščina, grščina, angleščina, francoščina, italijanščina, nizozemščina, portugalščina, finščina, švedščina) je bil objavljen v UL L 97, 30.3.1998, str. 2. Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica so objavljene v tem Uradnem listu Evropske unije.
- Na podlagi [ … ] ZZVZZ in ZUTPG) [ … ] objavlja Zavod v tem Uradnem listu RS javni razpis programa izvajanja šolanja psov vodičev slepih zavarovanih oseb.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
zágrebška smér -e smerí ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.