Amsterdamska pogodbaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [ámstǝrdamska pogódba], rodilnik [ámstǝrdamske pogódbe]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
amsterdamskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [ámsterdamski]
ZVEZE: amsterdamski vrh
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
angleško-nemškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogangleški in nemški z angleškim izhodiščem
IZGOVOR: [angléško-némški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ántikomintêrnski -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki je proti kominterni: antikominternsko delovanje
♦ zgod. antikominternski pakt pakt, ki sta ga leta 1936 sklenili Nemčija in Japonska proti kominterni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
celína Frazemi s sestavino celína:
béla celína,
čŕna celína,
nôva celína,
oráti celíno,
pêta celína,
stára celína,
zelêna celína
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
centripetálni centripetálna centripetálno pridevnik [centripetálni] 1. ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška v središče kroženja; SINONIMI: sredotežni
2. ekspresivno ki je usmerjen k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno sredotežni 2.1. ekspresivno ki temelji na usmerjenosti k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentripetal, angl. centripetal) iz nlat. centripetalis, iz ↑center + tvorjenka od lat. petere ‛težiti k, prositi, zahtevati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
DEPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [də̀é], rodilnik [də̀é] in [déé], rodilnik [déé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
.dePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [píka də̀é] in [píka déé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
francosko-nemškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [francósko-némški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
germánij germánija samostalnik moškega spola [germáni] trd krhek element sivkasto bele barve, kemijski element; simbol: Ge
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Germanium iz nlat. germanium iz Germania ‛Nemčija’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
germano.. prvi del podr. zlož. |Nemčija, nemški| germanofíl, germanofób, germanománija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
govorjênje Frazemi s sestavino govorjênje:
govorjênje tjà v trí dní,
govorjênje v véter
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
hítlerjevski -a -o prid. (í) nanašajoč se na hitlerjevce ali Hitlerja: hitlerjevsko fašistično gibanje / hitlerjevska mladinska organizacija / hitlerjevska Nemčija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
holokávst -a m (ȃ) 1. sistematično množično uničevanje Judov med drugo svetovno vojno, ki ga je izvajala nacistična Nemčija: preživeti holokavst;
grozote, žrtve holokavsta;
film o holokavstu / muzej holokavsta; spomenik holokavstu // množično uničenje ljudi, navadno s sežigom: obsojati vsakršen holokavst in genocid / jedrski holokavst 2. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge: opraviti holokavst
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
jáspis Núnkirchner -a -- m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?Vprašanje
Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo.
Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna?
V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered.
Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Kako je prav: »masterski« ali »mastrski študij«?Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski?
V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.
Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade?
Hvala za odgovore.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Katero bo novo ime države »Svazi«: eSvatini, Esvatini ali Svazi? – »Esvatini«!Kralj države Svazi je državo ob 50. obletnici neodvisnosti izpod britanske vladavine preimenoval v njeno izvirno ime eSvatini, torej Swaziland v eSwatini.
Sprememba imena bi lahko pomenila tudi novo ustavo te majhne države med Južno Afriko in Mozambikom. Ime še ni uradno, gre za kraljevo odločitev - vprašanje, ki se odpre je, ali kraljeva odločitev dovolj, da 'svet' spremeni njihovo naslavljanje? In kako to zapisovati v slovenščini, saj se ime - po novem - ne začne z veliko začetnico, pač pa malo: eSvatini?
V slovenskih medijih pa zdaj najdemo mešanico zapisov:
- STA: V afriški absolutni monarhiji Esvatini potekajo volitve
- RTV/MMC: Kralj Svazija državo preimenoval v kraljevino eSvatini
- DNEVNIK: Kralj preimenoval državo Svazi v eSvatini
- URAD ZA PUBLIKACIJE, Evropa: Svazi, uradno polno ime: "Kraljevina Esvatini" namesto "Kraljevina Svazi", uradno kratko ime: "Esvatini" namesto "Svazi"
Katero ime torej uporabljati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
koléno Frazemi s sestavino koléno:
bíti do kolén v dréku,
grísti koléna,
iméti méhka koléna,
koléna se trésejo kómu,
ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno],
ne séči kómu niti do kolén,
pásti na koléna,
prosíti kóga na kolénih,
státi do kolén v dréku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki,
držáti korák s kóm/čím,
hodíti v korák s čásom,
hodíti v korák s kóm/čím,
íti v korák s čásom,
íti v korák s kóm/čím,
korák za korákom,
lovíti korák s kóm/čím,
na vsákem koráku,
napredovánje z májhnimi koráki,
napredováti z májhnimi koráki,
napredováti z velíkimi koráki,
naredíti pŕve koráke,
naredíti pŕvi korák,
ne naredíti níti koráka,
ohrániti korák s kóm/čím,
pŕvi korák,
pŕvi koráki,
s hítrimi koráki,
stópati v korák s čásom,
stópati v korák s kóm/čím,
stópíti v korák s čásom,
stópíti v korák s kóm/čím,
storíti pŕvi korák,
storíti pŕve koráke,
ujéti korák s čásom,
z májhnimi koráki,
z velíkimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
krompír Frazemi s sestavino krompír:
iméti [dêbel] krompír,
iméti nós kot krompír,
[kot] vróč krompír,
še za slán krompír ne iméti,
znáti vèč kàkor krompír pêči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni] 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče ETIMOLOGIJA: ↑kruh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz štirih instrumentalistov ali pevcev1.1. skladba za to zasedbo
2. skupina štirih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta,
bíti v Krístusovih létih,
bíti v nàjbóljših létih,
bíti [žé] v létih,
debéla léta,
íti v léta,
kot v nàjbóljših létih,
léta debélih kráv,
léta in léta,
léta súhih kráv,
léto in dán,
léto za létom,
ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét,
ne vídeti kóga žé sédem láških lét,
prihájati v léta,
príti v léta,
sédem debélih lét,
sédem súhih lét,
skrívati [svôja] léta,
v cvétu lét,
v nàjbóljših létih,
žé sédem hrváških lét,
žé sédem láških lét
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
mejášinja -e ž (ā) 1. lastnica zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: spreti se z mejašinjo zaradi gozda 2. knjiž. sosednja država; soseda: Francija in njena mejašinja Nemčija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
MladodobnikV Zvezi slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (Zveza SVS) se ukvarjamo z vozili, ki so starejša od 30 let. V drugih državah jih imenujejo Oldtimer (Nemčija), historic vehicle (Velika Britanija, ZDA) in vintage vehicle (kar označuje še starejša vozila), auto d'epoca (Italija), voiture d'epoque (Francija), povjesno vozilo (Hrvaška), starovremeno vozilo (Srbija). V Sloveniji smo taka vozila že pred leti poimenovali starodobnik . Zdaj iščemo slovensko poimenovanje tudi za vozila starosti od 20 do 30 let. V tujini jih poimenujejo Youngtimer (predvsem v Nemčiji, drugod še ne). Imamo torej sodobnike (vozila, stara do približno 15 let) in starodobnike (vozila, stara nad 30 let). Vmes pa nam manjka primerno poimenovanje za vozila, stara od 20 do 30 let. Predlogi so: mladodobnik , mlajšedobnik , predstarodobnik , bodoči starodobnik . Kaj nam lahko svetujete?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
mójster Frazemi s sestavino mójster:
bíti [právi] mójster za kàj,
mójster beséde,
mójster perésa,
mójster skáza
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
münchenski -a -o [mínhənski] prid. (í) nanašajoč se na München: münchensko pivo
♦ zgod. münchenski sporazum sporazum med predstavniki Anglije, Francije, Italije in Nemčije leta 1938, da ima Nemčija pravico zasesti Sudete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nacionálsocialístičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na nacionalsocialiste ali nacionalsocializem: nacionalsocialistična stranka / nacionalsocialistična Nemčija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nacístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naciste ali nacizem: nacistična ideologija, propaganda;
nacistično nasilje / nacistična organizacija, stranka / nacistična koncentracijska taborišča / nacistična Nemčija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napadálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) braniti se pred ~i; ~ Jugoslavije je bila Nemčijanapadálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)napadálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
NemčijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Zvezna republika Nemčija
IZGOVOR: [némčija], rodilnik [némčije]
BESEDOTVORJE: Nemec, Nemka, Nemčev, Nemkin, nemški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Némčija -e ž, zem. i. (ẹ̑) Zvezna republika Nemčija: v ~inémški -a -o (ẹ́)Némec -mca m z -em preb. i. (ẹ́)Némka -e ž, preb. i. (ẹ́)Némčev -a -o (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Nemčija ► ▪ˈniːmčėja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
NemecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [némǝc], rodilnik [némca]
BESEDOTVORJE: Nemčev
ZVEZE: kočevski Nemci
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Nemec ► ▪ˈniːmac -mca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
NemkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [némka], rodilnik [némke]
BESEDOTVORJE: Nemkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Nemka ► ▪ˈniːmka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [némški]
ZVEZE: nemška marka
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemški ► ˈniːmškė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Némško -ega s, zem. i. (ẹ́) star. Nemčija: na ~em
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Nèmško -ga s Nemčija: páli szo sze Vougri v-bli'snye Nemsko notripovüpali KOJ 1848, 9; kak v-Nemskom i vecs drügih országaj AI 1875, kaz. br. 6; Na Nemškom so vuké skoro že ztrebili AI 1878, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemško-ameriškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [némško-amêriški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemško-angleškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognemški in angleški z nemškim izhodiščem
IZGOVOR: [némško-angléški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemško-avstrijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [némško-au̯stríjski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemško-francoskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognemški in francoski z nemškim izhodiščem
IZGOVOR: [némško-francóski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemško-poljskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognemški in poljski z nemškim izhodiščem
IZGOVOR: [némško-pól’ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nemško-slovenskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognemški in slovenski z nemškim izhodiščem
IZGOVOR: [némško-slovénski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
normandijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [normandíjski]
ZVEZE: normandijska četverica
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
oáza Frazemi s sestavino oáza:
oáza mirú
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
okupírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast; zasesti, osvojiti: nacistična Nemčija je okupirala sosednje države / publ. študentje so v znak protesta okupirali univerzo 2. nedov. in dov.,
publ. jemati razpoložljivi čas, zaposlovati: novo delo ga je sprva popolnoma okupiralo / okupira ga zlasti problem smisla človekovega bivanja zanima ga, razmišlja o njem
● ekspr. na zabavi ga je spretno okupirala si pridobila njegovo družbookupíran -a -o:
mlade mamice pogosto potožijo, da so preveč okupirane s svojim otrokom; osvobojeno ozemlje sredi okupirane Slovenije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ólje Frazemi s sestavino ólje:
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
brézovo ólje,
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému],
dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému],
gládek kot ólje,
íti kàkor po ólju,
léskovo ólje,
míren kot ólje,
namázati kóga z brezovim óljem,
namázati kóga z léskovim óljem,
prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
prilíti ólje na ôgenj [čésa, čému],
prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
prilívati ólje na ôgenj [čésa, čému],
z óljem ôgenj gasíti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ós -í ž (ọ̑) 1. kovinski ali lesen drog, na katerem je kolo: os poči, se zlomi;
mazati osi / os gre skozi pesto / sprednja, zadnja os voza // teh. tak drog kot del naprave, stroja: nepremična, središčna os; os motorja / os pri uri 2. navadno s prilastkom umišljena črta, okoli katere se telo vrti: dolžinska, navpična, vodoravna os;
zemeljska os / zemlja se vrti okoli svoje osi / os vrtenja // umišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, telesa: glavna, prečna, vzdolžna os stavbe; os cestišča, mostu; os letala 3. navadno s prilastkom umišljena črta, ki jo določa položaj, lega predmetov, objektov: spomenika stojita na isti osi / vpadna os svetlobe 4. knjiž., navadno s prilastkom kar kaj usmerja, zlasti kako dejavnost: družbene razmere so bile os vsega takratnega raziskovanja / doživetje svobode je predstavljalo os njihovega življenja // jedro, središče: os dramskega dogajanja je narodnostno vprašanje; os pogovora 5. zgod., v zvezi os Rim–Berlin politično-vojaška zveza fašističnih držav Italije in Nemčije pred drugo svetovno vojno in med njo: nastanek osi Rim–Berlin
● publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo
♦ arhit. magistralna os glavna vzdolžna os večje arhitekturne kompozicije; primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; sekundarna os navadno prečna os, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; astron. os nebesne krogle okoli katere se nebo navidezno vrti; bot. cvetna os razširjeni vrh cvetnega peclja; glavna os; fiz. glavna os vsaka izmed treh med seboj pravokotnih osi skozi težišče, od katerih eni ustreza največji, drugi pa najmanjši vztrajnostni moment telesa; optična os simetrijska os leče ali ukrivljenega zrcala; skupna simetrijska os leč in zrcal v optičnem sistemu; prosta os okoli katere se vrti sicer prosto vrtljivo telo z nepremičnim težiščem; geom. abscisna os prva os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; koordinatna os; mala, velika os elipse najkrajši, najdaljši premer elipse; ordinatna os druga os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; os parabole premer na simetrali parabole; min. kristalografska os na kristalu, s pomočjo katere se določa lega posameznih kristalnih ploskev; teh. gibka os mirujoča gibka cev z vrtečim se jedrom za prenašanje vrtenja; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev; žel. os kolesna dvojica; pogonska os; vodilna os za vodenje lokomotive po tiru; os tira sredina med tirnicama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
osmêrec osmêrca tudi osmérec osmérca samostalnik moškega spola [osmêrəc] tudi [osmérəc] 1. tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja1.1. skupina tekmovalcev za ta čoln
1.2. veslaška disciplina za ta čoln
2. skupina osmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
3. iz literarne vede verz z osmimi zlogi
ETIMOLOGIJA: iz osmer iz ↑osem
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Podomačevanje imena »Liechtenstein«
Pri prevajanju študij Eurydice se pogosto z lektorico ne strinjam glede Liecthensteina. Izvorno gre za družinsko ime. Geodetska uprava je izdala seznam tujih zemljepisnih imen v sl. jeziku, na katerem je Lihtenštajn.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve niso dosledni pri uporabi ene ali druge možnosti. Torej, Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo. Slovenimo ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
poljsko-nemškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [pól’sko-némški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Prevedena večbesedna naselbinska imena in raba začetnice
Ali se v neprvi sestavini (ki ni mesto, vas itd.) v večbesednem naselbinskem imenu, ki je prevedeno v slovenščino, uporablja velika ali mala začetnica?
Hipotetičen primer: mesto, imenovano Korintska vrata/Vrata?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
prótikorónski pridevnikki deluje, je usmerjen proti gospodarskim, družbenim, zdravstvenim posledicam epidemije bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2 SINONIMI: antikoronski
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
rép Frazemi s sestavino rép:
bíti brez gláve in répa,
bíti brez répa in gláve,
bíti na répu [čésa],
brez gláve in répa,
brez répa in gláve,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti glávo in rép,
iméti rèp in glávo,
izpúliti hudíču rép,
izpúliti vrágu rép,
ne iméti ne répa ne gláve,
ostáti na répu [čésa],
stísniti rép med nóge,
stopíti kómu na rép,
za míšji rép,
znájti se na répu [čésa],
zvíti rép med nóge
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
síla1 -e ž (í) 1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila;
izračunati, meriti silo;
zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati;
smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna sila; kemična, magnetna, parna sila 2. kar je povzročeno z delovanjem osebka na koga ali kaj z namenom premagati nasprotovanje, ovire: upreti se sili / ker pijanec ni hotel iti ven, so uporabili silo / odpraviti silo v odnosih med ljudmi; s silo nič ne dosežeš; ekspr. napasti koga s surovo silo / na silo delati na silo; na silo odpreti; na silo se smehljati proti lastni volji// nav. ekspr., v zvezi delati, storiti komu silo siliti, prisiljevati koga: ne delaj človeku sile / delati silo jeziku / evfem. storiti ženski silo posiliti jo; knjiž. grozil je, da si bo storil silo da bo naredil samomor3. telesna ali duševna sposobnost za premagovanje vztrajanja koga ali česa v določenem stanju, položaju: v organizaciji, tovarni so znali izkoristiti sile mladih;
ob tem dogodku je spoznal svojo silo / duševne, telesne sile; spoznavne, ustvarjalne sile; življenjske sile mu pešajo / napeti, uporabiti vse svoje sile, da bi se skala premaknila / delati s podvojeno silo; z vso silo je zamahnil; ranjenec se je z zadnjimi silami privlekel do hiše močmi / publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi4. značilnost česa glede na premagovanje vztrajanja koga ali česa drugega v določenem položaju, stanju: reka nima več prejšnje sile;
sila udarca ga je spravila na tla;
izkoriščati silo vetra / sila spomina, strasti, volje; sila zgleda moč / boj se je nadaljeval z nezmanjšano silo silovitostjo, jakostjo5. nav. mn., s prilastkom ljudje, organizirana skupina, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: pomembna zmaga naprednih, revolucionarnih sil;
sile, ki želijo vojno / ekspr. na delu so mračne sile; organizirane, publ. subjektivne sile; delavski razred kot vodilna sila // ljudje, organizirana skupina, sposobna fizično, z orožjem nastopati proti nasprotniku: poslati v boj nove sile; obrambne, partizanske sile; sile četrte divizije so napad odbile / letalske, pehotne sile; sile Združenih narodov; publ. sile reda policija, vojska / policijske, vojaške sile 6. nav. mn., s prilastkom država, družbena skupnost, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: evropske, kolonialne sile / publ. spopad med jedrskimi silami državami, ki imajo jedrsko orožje; sporazum velikih sil / država je postala pomembna pomorska sila 7. navadno s prilastkom kar premaguje vztrajanje koga v določenem položaju, stanju: ljubezen je nepremagljiva sila;
neznana sila ga je vlekla k oknu // v zvezi gonilna sila kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: ljubezen je gonilna sila njegovega ustvarjanja / on je gonilna sila društva 8. nav. mn., s prilastkom pojavi, dejstva, kot jih nakazuje prilastek, glede na sposobnost premagovati vztrajanje koga ali česa v določenem položaju, stanju: besnenje elementarnih, naravnih sil / v krščanstvu nadnaravne, peklenske sile 9. zelo neugodno, težko stanje, ki zahteva nujno posredovanje, pomoč: sila je velika, pohitimo;
če bo sila, pokličite dežurnega / hraniti denar za hudo silo; predlagana rešitev je samo izhod v sili / knjiž. v smrtni sili stiski, nevarnosti; klic v sili radijsko sporočilo o nujni prisotnosti koga kje10. pog., v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da komu kje ni (preveč) hudo, težko: ali ti je pri nas kakšna sila;
ni mi sile, pa vendar želim oditi;
sile vam ni moglo biti, saj ste bili siti in na toplem / iron. ravno sila ti je bila to narediti ni ti bilo treba tega narediti11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi ni sile izraža omejitev povedanega na majhno, nepomembno stopnjo, količino: slišati je, da je bolan. Oh, ni sile / boš veliko zaslužil? Ne bo sile 12. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za silo izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje, čeprav s težavami, za uresničitev dejanja, stanja: za silo govori angleško, nemško;
za silo sem se ogrel / kako se imaš? Za silo gre / za prvo silo smo preskrbljeni 13. v prislovni rabi, v zvezi po vsej sili izraža prizadevanje uresničiti dejanje ne glede na nasprotovanje, ovire: po vsej sili hoče ven / rad bi po vsej sili uspel 14. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od sile izraža visoko stopnjo, količino: od sile natančen človek / imeti od sile opravkov / v povedni rabi ta človek je od sile zelo sposoben, iznajdljiv; zelo neprijeten, nesramen// v povedni rabi izraža nejevoljo, jezo: to je pa že od sile: kadar pridem, ga ni
● ekspr. ti si pa sila zelo sposoben, iznajdljiv; delovna sila publ. v rudniku so zmanjševali delovno silo število delavcev; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; pog. kaj pa naenkrat taka sila, ostanite še malo kaj se vam tako mudi; publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire; publ. pri pogajanjih nekatere države še vedno nastopajo s pozicij sile uveljavljajo svojo gospodarsko, vojaško premoč; ekspr. sila je za delo težko ga je dobiti; preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
♦ agr. zakol v sili zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; ekon. produktivne ali proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; elektr. pritezna sila ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; fiz. sila količina, ki izraža delovanje telesa na telo; razstaviti silo na komponente; centrifugalna ali sredobežna sila; centripetalna ali sredotežna sila; jedrske sile ki delujejo med protoni in nevtroni; odbojna, oviralna, privlačna sila; sila trenja s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je nasprotna smeri gibanja telesa; dvojica ali par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; paralelogram sil paralelogram, s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; premica sile premica, na kateri deluje sila z danim prijemališčem; geol. eksogene sile ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; endogene sile ki imajo svoj izvor v zemeljski obli; kem. molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami; pravn. skrajna sila stanje, ko je kdo ogrožen brez lastne krivde in se brani sam ali ga brani kdo drug; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; teh. osna sila v smeri osi predmeta, stroja; potisna, vlečna sila; voj. oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; živa sila za boj usposobljeni ljudje; prim. posili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Sklanjanje pakistanskega mesta »Lahore«I would like to know whether we should write Lahoreju or Lahoru. This city in Pakistan is spelled with an E in the end, but we don't pronounce it. So, basically we pronounce it as LAHOR, therefore my question is, do we write Lahoreju or Lahoru.
The country Suriname is spelled with an E at the end in English, but again without pronouncing it. In Slovenian we write Surinamu, without the E. So, could this mean that Lahore becomes Lahor in Slovenia, just like Suriname is Surinam in Slovenian?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
slovensko-nemškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogslovenski in nemški s slovenskim izhodiščem
IZGOVOR: [slovénsko-némški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
sólza Frazemi s sestavino sólza:
číst kot sólza,
dolína sólz,
jokáti krváve sólze,
krokodílje sólze,
krokodílove sólze,
krokodílske sólze,
krváve sólze,
máčje sólze,
máčkine sólze,
prelívati krokodílje sólze,
pretákati brídke sólze,
pretákati krokodílje sólze,
pretákati krokodílove sólze,
pretákati krokodílske sólze,
pretákati krváve sólze,
tó níso máčje sólze,
tó níso máčkine sólze,
točíti brídke sólze,
točíti grénke sólze,
točíti krokodílje sólze,
točíti krokodílove sólze,
točíti krokodílske sólze,
točíti krváve sólze,
točíti máčje sólze,
topéč se v sólzah,
topíti se v sólzah,
utápljati se v sólzah,
utoníti v sólzah,
utopíti se v sólzah,
zapustíti dolíno sólz,
žénski jók pa máčkine sólze
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
stíl Frazemi s sestavino stíl:
v stílu kóga,
v velíkem stílu,
velíkega stíla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni,
bíti na stráni kóga/čésa,
dáti kàj na strán,
drúga strán medálje,
íti na strán,
na vsè straní,
na vsè štíri straní,
na vsè štíri straní nebá,
na vsè štíri straní svetá,
nasprótna strán,
obrníti nôvo strán zgodovíne,
obrníti še êno strán čésa/v čém,
spŕte straní,
státi na stráni,
státi na stráni kóga,
šálo na strán,
znájti se na stráni kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
šóa -e ž (ọ̑) zlasti v judovski skupnosti sistematično množično uničevanje Judov med drugo svetovno vojno, ki ga je izvajala nacistična Nemčija; holokavst: žrtve šoe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
števílka Frazemi s sestavino števílka:
bíti v rdéčih števílkah,
čŕne števílke,
končáti v rdéčih števílkah,
rdéče števílke,
v rdéčih števílkah,
znájti se v rdéčih števílkah
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ŠvabskoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nekdaj zgodovinska pokrajina v današnji južni Nemčiji
IZGOVOR: [švápsko], rodilnik [švápskega]
BESEDOTVORJE: Švab, Švabinja, Švabov, Švabinjin, švabski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
tír Frazemi s sestavino tír:
bíti na slépem tíru,
bíti na stránskem tíru,
bíti odrínjen na stránski tír,
dáti kóga/kàj na stránski tír,
obtičáti na slépem tíru,
odríniti kóga/kàj na stránski tír,
ostáti na slépem tíru,
postáviti kóga/kàj na stránski tír,
postávljati kóga/kàj na stránski tír,
potísniti kóga/kàj na stránski tír,
správiti kóga s tíra,
správljati kóga s tíra,
zaíti na slépi tír,
zapeljáti na slépi tír,
znájti se na slépem tíru
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Tretji rajhPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
Nemčija v času nacizma (1933–1945)
IZGOVOR: [trétji rájh], rodilnik [trétjega rájha]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
tȗj túja prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
V.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vêlik-íka -opridevnikobsežen glede na količino in intenzivnost
- kdo/kaj biti velik kot kaj
- , kaj biti večje od česa
- , kaj biti velik/največji v/na čem, kje
- , kaj biti velik/večji za kaj/koliko
- , kaj biti največji med čim/kom, kje
- , kaj biti velik/največji pri čem/kom, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Versajska mirovna pogodbaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [versájska mirôu̯na pogódba], rodilnik [versájske mirôu̯ne pogódbe]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vojáški blók -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vrstíca Frazemi s sestavino vrstíca:
bráti med vrstícami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Vzh.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vzhóden -dna -o prid., vzhódnejši (ọ̑) nanašajoč se na vzhod:a) vzhodni del države, gorovja;
cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod, proti vzhodu / vzhodni veter b) vzhodni mistiki / vzhodni fatalizem vzhodnjaški / vzhodni begunci; vzhodni blok blok vzhodnih držav; vzhodne države do 1990 evropske in azijske socialistične države vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije pod vodstvom Sovjetske zveze; trgovina med vzhodno in zahodno Evropo / Vzhodni Berlin do 1990 del Berlina, ki je pripadal Nemški demokratični republiki; Vzhodna Nemčija do 1990 Nemška demokratična republika
● publ. vzhodna fronta fronta med nemško in rusko vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in sovjetsko vojsko v drugi svetovni vojni; Vzhodna Indija nekdaj območje Indonezije, Indokine in Indije; publ. vzhodna politika politika zahodnih držav do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav; publ. države na vzhodni polobli države v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji
♦ astron. vzhodna točka točka vzhoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. vzhodna deklinacija; geogr. vzhodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina vzhodno od začetnega poldnevnika; rel. vzhodni obred obred vzhodne cerkve; vzhodni razkol razcepitev prvotne krščanske cerkve na Katoliško in Pravoslavno leta 1054; vzhodna cerkev cerkev s središčem v vzhodnem rimskem cesarstvu ali od nje ustanovljena, odcepljena cerkev; zgod. vzhodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov vzhodni del s prestolnico v Carigraduvzhódno prisl.:
vzhodno od reke je ravnina; deset kilometrov vzhodneje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Vzhódna Némčija -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) zgod. v ~i ~ivzhodnonémški -a -o (ẹ́) zgod.Vzhódni Némec -ega -mca m, druga enota z -em preb. i. (ọ̑ ẹ́) zgod.Vzhódna Némka -e -e ž, preb. i. (ọ̑ ẹ́) zgod.Vzhodnonémčev -a -o (ẹ́) zgod.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
weimarski -a -o [vájmarski] prid. (ȃ) nanašajoč se na Weimar: Goethe in drugi weimarski umetniki / weimarska klasika
♦ zgod. weimarska republika Nemčija od 1919 do 1933
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Zah.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
zahóden -dna -o prid., zahódnejši (ọ̑) nanašajoč se na zahod:a) zahodni del dežele;
zahodna stran doline / zahodna Slovenija / zahodna smer / veter piha z zahodne strani z zahoda; na zahodni strani leži ravnina na zahodu / zahodni veter b) zahodni strokovnjaki / zahodna miselnost zahodnjaška / zahodni blok blok zahodnih držav; zahodne dežele; zahodne države kapitalistične države zlasti Evrope in Severne Amerike; gospodarsko sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo / Zahodni Berlin do 1990 del Berlina, povezan z Zvezno republiko Nemčijo; Zahodna Nemčija do 1990 Zvezna republika Nemčija
● publ. zahodna fronta fronta med francosko in nemško vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in angleško, francosko, ameriško vojsko v drugi svetovni vojni; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki
♦ astron. zahodna točka točka zahoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. zahodna deklinacija; geogr. zahodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina zahodno od začetnega poldnevnika; rel. zahodni obred obred zahodne cerkve; zahodna cerkev cerkev s središčem v zahodnem rimskem cesarstvu; zgod. zahodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov zahodni del s prestolnico v Rimuzahódno prisl.:
zahodno od vasi; kraj leži nekoliko zahodneje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Zahódna Némčija -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) zgod. Zvezna republika Nemčija: v ~i ~izahodnonémški -a -o (ẹ́) zgod.Zahódni Némec -ega -mca m, druga enota z -em preb. i. (ọ̑ ẹ́) zgod.Zahódna Némka -e -e ž, preb. i. (ọ̑ ẹ́) zgod.Zahodnonémčev -a -o (ẹ́) zgod.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Zakaj so prebivalci Severne Koreje »Severni Korejci«, in ne »Severnokorejci«?
Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
ZRN ZRN-ja tudi ZRN -- [zərənə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Zvezna republika Nemčija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Zvézna repúblika Némčija -e -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ú ẹ̑) |evropska država|: v ~i ~i ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.