a1 vez.
A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
a2 člen.
ā3 medm.,
à4 predl. s tož.
vis-à-vis predl. in prisl. [vizavȋ]
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
O 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko o, (a) se ohranja pslovan. *o (< ide. *o, *a, *ə, neposredno pred predsamoglasniškim u̯ tudi iz e), npr. nóga, dọ́ber, nȍv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *ǫ (< ide. *on, *an, *om, *am pred soglasnikom in v redkih primerih ide. *n̥, *m̥), npr. róka. 2. (a) V ljudskih izposojenkah ustreza tujejezičnim o-jevskim glasovom, npr. grȍš, rọ̑ža, kolerȃba, jọ̑ta. (b) Ustreza tudi srvnem. in nar. nem. a, ki se v bavarskih narečjih izgovarja o-jevsko, npr. rọ̑tovž. (c) V starejših izposojenkah ustreza tudi tujejezičnemu kratkemu a, npr. oltár, saj je bil pslovan. in prvotno sloven. o domnevno a-jevski glas. (č) Sloven. o se je lahko razvil iz srvnem. dvoglasnikov uo in ou, npr. cọ̑prati. (d) Sloven. dvoglasnik ov je lahko nastal iz srvnem. dolgega ū oz. njegovega mlajšega nem. naslednika, npr. rọ̑tovž.
ȁli vez. lat.‛aut, vel, sive, seu’, člen. ‛a’ in prisl. lat.‛valde’
če vez.
vẹ́deti vẹ́m nedov.
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
ojẹ̑ -sa s
adȗt -a m
ȃlfa -e ž
ȃnanas -a m
apartheid -a m [apȃrthajd-]
arzenȃl -a m
ateȋst -a m
ažȗren -rna prid.
diamānt -a m
gobelȋn -a m
grọ̑g -a m
jūtro2 -a s
luterȃn -a m
nȁk člen.,
nejevẹ́ren -rna prid.
obȃ obẹ̑ zaim.
óreh orẹ́ha m
pláziti se plȃzim se nedov.,
plẹ̑zati -am nedov.
ráziti rȃzim nedov. in dov.
saksofọ̑n -a m
sẹ́sti sẹ̑dem dov.
šȃh -a m
štọ̑rklja -e ž
všẹ̑č povdk.
žȃd -a m
žvížgati -am nedov.
ȁko vez.
in vez.
kāk -a zaim.
kọ̄lik -a zaim.
kristjȃn -a m
afẹ̑kt -a m
ajȃ člen.,
amalgȃm -a m
amazọ̑nka -e ž
ametȋst -a m
ȁmpak vez.
analfabẹ̑t -a m
apatȋja -e ž
aritmȋja -e ž
asfȃlt -a m
atọ̑m -a m
avȋzo -a m
azbẹ̑st -a m
azȋl -a m
bakelȋt -a m
brȁt bráta m
brȗc -a m
dálija -e ž
drȅn drẹ́na m
džȋns -a m
grȍzd -ózda m,
jábolko -a s
katẹ̄ri -a zaim.
kẹ́la -e ž
ki1 zaim. in vez.
ko vez.
kondọ̑m -a m
kvȋzling -a m
lȋst -a m
lubȃdar -ja m
makadȃm -a m
mazohīzem -zma m
mẹ̑h -a m
mẹ̑sec -a m
mrčẹ̑s -a m
narȃva -e ž
nebọ̑ -ȃ s
ȍ2 medm.,
odonọ̑d prisl.
orȃl -a m, star. -i ž
pástorka -e ž
prídanič -a m
prọ̑t -a m
pȗf -a m
R 1. V slovenskem fonemu r (a) se ohranja pslovan. *r (< ide. *r), npr. róka. (b) Sloven. zlogotvorni r je navadno nastal iz pslovan. *ьr ali *ъr, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *r̥ (ali *ir, *ur), npr. pȓst. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. skupini *rь in *rъ (< ide. *ri oz. *ru), npr. rdȅč. (c) Sloven. r se je lahko razvil iz pslovan. *ž v legi pred nenaglašenim *e, če so izpolnjeni še nekateri drugi pogoji (Cvetko Orešnik, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft XIII–XIV, 433–446, Greenberg, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies II, 63–76), npr. -r, mordȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnemu r, npr. rȋbati. (b) Zlogotvorni r je v star. izposojenkah lahko nadomestil tujejezični *or ali *ar, npr. tŕta, vȓt.
sẹ̑ndvič -a m
súkati -am in súčem nedov.
Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.
špránja -e ž
U 1. V slovenskem fonemu u se ohranja pslovan. *u (iz ide. *eu̯ /v tem primeru navadno pslovan. *'u/, *ou̯ ali *au̯ pred soglasnikom), npr. rúda. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim u-jevskim glasovom, npr. cúker, múla. (b) Nadomestil je srvnem. dvoglasnika uo ter ou, npr. lūg. (c) V starejših izposojenkah je nadomestil rom. refleks za lat. dolgi ō, npr. mȗrva. 3. V imitativnih besedah se pojavlja predvsem (a) v besedah, ki posnemajo nizke, globoke, zamolkle glasove, npr. hȗkati, mūkati, in (b) v besedah, ki posnemajo glasove, nastale pri pretakanju tekočin, npr. lȗlati, pȗpati, curljáti.
vrȃg -a m
žọ̑ga -e ž
ȁlo medm.
bȓk -a m
cẹ̑v cevȋ ž
čákati čȃkam nedov.
četŕti -a štev.
govẹ́do -a ž
hahljáti se -ȃm se nedov.
harmọ́nij -a m
hohotáti se -ȃm se in -ọ́čem se nedov.
ȋgla -e ž
imẹ́ti imȃm nedov.
ker1 vez.
pa vez. in člen.
pá- predpona,
pírh -a m
ropȍt -óta m
sọ̑k -a m
štírje štíri štev.
tjȁ prisl.
tọ̄d prisl.
tọ́ga2 -e ž
vitamȋn -a m
abecẹ̑da -e ž
abọ̑rtus -a m
absȗrd -a m
acetọ̑n -a m
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
ȃdjektiv -a m
admirȃl -a m
adrenalȋn -a m
advȇrb -a m
advokȃt -a m
aerodrọ̑m -a m
aeroplȃn -a m
afȇra -e ž
áfna -e ž
afrodizȋjak -a m
agregȃt -a m
agronọ̑m -a m
ahȃt -a m
ȃids -a m
ájbiš -a m
ȃjd -a m
ȃjdared -a m
ȃjmoht -a m
akọ̑rd1 -a m
akọ̑rd2 -a m
akrobȃt -a m
aksiọ̑m -a m
ȃkt1 -a m
ȃkt2 -a m
akȗt -a m
ȃkuzativ -a m
akvadȗkt -a m
akvamarȋn -a m
akvarẹ̑l -a m
akvárij -a m
alabāster -tra m
alárm -a m
ȃlbatros -a m
albȋn -a m
ȃlbum -a m
alfabẹ̑t -a m
alkohọ̑l -a m
almanāh -a m
ȃlpski -a prid.
ȃlt -a m
alumínij -a m
ambrọ́zija -e ž
amnestȋja -e ž
amnezȋja -e ž
amọ̑nijak -a m
ampȇr -a m
amulẹ̑t -a m
anȃli -a m mn.
ángel -a m
anonȋmen -mna prid.
ȃnorak -a m
antibiọ́tik -a m
antikvariȃt -a m
antracȋt -a m
aparȃt -a m
apẹ̑l -a m
aperitȋv -a m
apetȋt -a m
aplȃvz -a m
ápno -a s
apọ̑stol -a m
apostrọ̑f -a m
aprȋl -a m
ȃr1 -a m
ȃrak -a m
aranžȋrati -am nedov. in dov.
arašȋd -a m
arȅst -a m
arhipelȃg -a m
arhitẹ̑kt -a m
arhȋv -a m
artȋst -a m
arzẹ̑n -a m
ȃs1 -a m
ȁsimetrȋja – glej a-, simetrȋja
askẹ̑t -a m
asparȃgus -a m
aspẹ̑kt -a m
aspȋk -a m
asterȋsk -a m
astronȃvt -a m
áta -a in -e m
atentȃt -a m
atẹ̑st -a m
ātlas1 -a m
ātlas2 -a m
atlẹ̑t -a m
atọ̑l -a m
avȃns -a m
avditọ́rij -a m
avgȗst -a m
aviọ̑n -a m
avokȃdo -a m
ȃvto -a m
ȃvtobus -a m
avtogrȃm -a m
avtohtọ̑n -a prid.
avtomȃt -a m
avtomobȋl -a m
ȃzimut -a m
azȗr -a m
bȃc -a m
bacȋl -a m
bȃdminton -a m
bajonẹ̑t -a m
bȃjs -a m
bȃkšiš -a m
bȃl -a m
balȃst -a m
baldahȋn -a m
bȃldrijan -a m
balẹ̑t -a m
balȋn -a m
balkọ̑n -a m
balọ̑n -a m
bȃlzam -a m
bȃmbus -a m
bȃn -a m
bandéro -a s
bandȋt -a m
bankẹ̑t -a m
bankrọ̑t -a m
bȃr1 -a m
bȃr2 -a m
barbȃr -a m
barbọ̑n -a m
bárij -a m
bȃriton -a m
bȃrje -a s
barọ̑k -a m
barọ̑n -a m
baržȗn -a m
bȃs -a m
baseball -a m [bẹ̑/j/zbȏl]
bastȃrd -a m
bataljọ̑n -a m
bȃtik -a m
bavbāv -a m
bazȃlt -a m
bazẹ̑n -a m
beat -a m [bȋt]
bedák -a m
bédro -a s
beduȋn -a m
bẹ̑g -a m
bekọ̑n -a m
bẹ́l -a prid.
bẹ̑lcebub -a m
belúš -a m
bencȋn -a m
bẹ̑ndžo -a m
beráč -a m
bešamẹ̑l -a m
betọ̑n -a m
bi pogojnik glagola bíti
bȋatlon -a m
bibliofȋl -a m
bīč -a m
bȋčje -a s
bīdermajer -ja m
biljȃrd -a m
biltẹ̑n -a m
bȋrt -a m
bȋser -a m
biskvȋt -a m
bȋstvo -a s
biškọ̑t -a m
bíti2 bȋjem nedov.
bitúmen -a in -mna m
bivák -a m
bȋvol -a m
bȋzam -a m
bȋzgec -a m
bȋzon -a m
blagọ̑ -ȃ s
bláto -a s
blȃžen -a prid.
blebetáti -ȃm in -ẹ́čem nedov.
blȇsav -a prid.
blískati se 3. os. ed. -a se nedov.
blọ̑k -a m
blues -a m [blȗz]
boẹ̑m -a m
bọ̑grač -a m
bohẹ̑m -a m
bojkọ̑t -a m
bọ̑k -a m,
bokȃl -a m
boksȋt -a m
boljševīk -a m
bombȃž -a m
bombọ̑n -a m
bọ̑n -a m
bonsȃj -a m
bontọ̑n -a s
bọ̑r2 -a m
bordẹ̑l -a m
borzọ̑j -a m
božják -a m
brancȋn -a m
brášno -a s
brdȃvs -a m
bŕdo -a s
brẹ̑g -a m
brẹ́j -a prid.
brẹ̄st -a m,
brézno -a s
bȓglez -a m
brȋdž -a m
brȋht -a m
brikẹ̑t -a m
briljānt -a m
brȋtof -a m
brọ̑d -a m
brodẹ̑t -a m
brokȃt -a m
brọ̑nhij -a m
bȓst -a m
bršljȃn -a m
brūno -a s
bȓz -a prid.
budálo -a s
budžẹ̑t -a m
bȗldog -a m
bȗmerang -a m
bȗngalov -a m
bȗrek -a m
bȗs -a m
butȃn -a m
butȋk -a m
buzaránt -a m
bȗzdovan -a m
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
capȋn1 -a m
cárski rẹ̑z -ega -a m
cẹ̑geljc -a m
cẹ̑h -a m
cekín -a m
celibȃt -a m
celofȃn -a m
cepȋn -a m
cȋciban -a m
ciklọ̑n -a m
cȋlj -a m
cīmet -a m
cȋn -a m
cínik -a m
cȋnk1 -a m
cȋnk2 -a m
cirkumflẹ̑ks -a m
cȋrkus -a m
cvẹ̑t -a m
Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.
čȃd -a m
čȃj1 -a m
čȃr -a m
čȃrdaš -a m
čẹ̑k -a m
čélo1 -a s
čẹ̑lo2 -a s
čẹ́maž -a m,
čẹ̑mbalo -a m
čȅp čépa m
čẹ̑st -a prid.
češmȋn -a m
čevȃpčič -a m
čigáv -a zaim.
čȋk -a m
čȋn1 -a m
čȋn2 -a m
činčȋla -e in -a m
čȋp -a m
čȋps -a m
čȋr -a m
člȃn -a m
člẹ̑n -a m,
čmŕlj -a m
čọ̑ln -a m
čọ̑pič -a m
čōrav -a prid.
črẹ̄moš -a m
črẹ̑p -a m
čréslo -a s,
čȓm -a m
čŕn -a prid.
čȓv -a m
čtívo -a s
čȗd -i ž
čūdo -a s
čūk -a m
čȗstvo -a s
čȗš -a m
čúti čȗjem nedov. in dov.
čvȓst -a prid.
damȃst -a m
dȃtiv -a m
dātum -a m
debȋl -a m
déblo -a s
dẹ̑d -a m,
dẹ̑dič -a m
defẹ̑kt -a m
deficȋt -a m
deftȋn -a m
dẹ̑jstvo -a s
dekrẹ̑t -a m
dẹ̄l -a m
delegȃt -a m
delfȋn -a m
delȋkt -a m
delírij -a m
dẹ́lo -a s
demižọ̑n -a m
dẹ̑mon -a m
dentȋst -a m
depozȋt -a m
dȇrviš -a m
desānt -a m
desȇrt -a m
dẹ́sni -a prid.
despọ̑t -a m
detȃjl -a m
detektȋv -a m
dezodorānt -a m
diabẹ̑tes -a m
diadẹ̑m -a m
diagrȃm -a m
diákon -a m
dialẹ̑kt -a m
dialọ̑g -a m
diapozitȋv -a m
diftọ̑ng -a m
diják -a m
diletānt -a m
dinamȋt -a m
dinȃmo -a m
dȋoksȋd -a m
diplomȃt -a m
dȋr -a m
direndāj -a m
dȋsk -a m
diskọ̑nt -a m
distrȋkt -a m
dȋvan -a m
dívji -a prid.
dizȃjn -a m
dlẹ́to -a s
dnȍ -ȁ s
dọ̑b -a m
dọ̄berman -a m
dọ̑k -a m
dọ̑lgčas -a m
dolomȋt -a m
dọ̑m -a m
domicȋl -a m
dọ̑mino -a m
dopȗst -a m
dostojȃnstven -a prid.
dovtȋp -a m
dọ̑ž -a m
drȃčje -a s
drȃt -a m
drẹ̑s -a m
drȋl -a m
dr̄n1 -a m
drọ̑b -a m
drọ̑g -a m
drọ̑zg -a m
drȗg1 -a prid.
drȗg2 -a m
drȗštvo -a s
duȃl -a m
dūcat -a m
duẹ̑t -a m
dukȃt -a m
dȗo -a m
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2746 zadetkov.