abecedarium -ria samostalnik moškega spola priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
drugoč (druguč, drugoč) prislov1. pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič, drugikrat
1.1 izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: spet, ponovno
2. izraža ponovitev dejanja, s katerim kdo postane po lastnostih, značilnostih bistveno drugačen kot po predhodnem enakem dejanju; SODOBNA USTREZNICA: na novo
2.1 v zvezah z roditi, rojen izraža, da je človek po posredovanju Svetega duha očiščen izvirnega greha in postane božji otrok
3. pri naštevanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
FREKVENCA: 295 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
drukati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj, (s čim) prenašati s tiskarsko tehniko na papir; SODOBNA USTREZNICA: tiskati
1.1 v trpniku, kaj uporabljati (tudi) v tiskanju; SODOBNA USTREZNICA: tiskati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
družina -e samostalnik ženskega spola1. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
1.2 stalno najeti moški in/ali ženske za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služinčad
2. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
2.2 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško
3. zakonski par z vsaj enim otrokom; SODOBNA USTREZNICA: družina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
duša -e samostalnik ženskega spola1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti
3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje
4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša
FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
napelávanje -a s 1. napeljevanje, nagovarjanje: Napelávanye KMS 1780, A3; ka ſzi nyegovoga na dobro napelávanya nej naſzledüvao KM 1783, 205; Edno minuto je napelávanye poszlühsala AIP 1876, br. 10, 6 2. uvod v knjigo: Napelávanye KMK 1780, A2 (3); Napelávanye KOJ 1833, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nedèla -e ž nedelja: Nedela KMS 1780, A3; dies Dominica Nedela KMS 1780, A8; Nedela Vasárnap KM 1790, 9; Nedela, 'Zidovom ſzédmi, nam Krſztsenikom pa prvi dén vu tyédni KŠ 1754, 23; Tjedna dnéve etak imenüjemo .. nedela BJ 1886, 36; Szkim ſze prti Boug onim, ſteri Nedele ne ſzvetijo KŠ 1754, 25; na vecsérjo naprej imenüvane nedele SIZ 1807, 13; Epiſt. na I. po Sz. Trojſztvi Nedelo KŠ 1771, 733; Na vüzen vnedelo rano BKM 1789, 94; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyé na Nedelo ne obrné KM 1796, 4; V-nedelo ütro BRM 1823, IX; naj po Nedelaj i Szvétkaj ſzvéto Meſſo poſzlüſamo KMK 1780, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nimàka -e ž neumnica, norica: Nimaka KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Nögér -a m Nyögér, kraj na Madžarskem: Nögér KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
norǜvanje -a s norenje, neumno vedenje: Norüvanye KMS 1780, A3; Norüvanye KM 1790, 8; i norüvanye, tou je vase veſzeljé BKM 1789, 448; i norüvanye, tou je vase veſzeljé SŠ 1796, 106; ár na norüvanye nema ni csasza KAJ 1870, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nǜcanje -a s raba, uporaba: Nüczanye KM 1780, A3; Môdro nüczanye vrêmena KAJ 1848, 422; nôvi mertüki vnücanye bodo vzéti AI 1875, br. 1, 3; zemla, stera na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5; Li po ſzamom dobrom nüczanyi májo ſzvojo vrejdnoſzt KM 1790, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Nùskova -e ž Nuskova, kraj v Prekmurju: Nuſzkova KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pàlica tudi pàlca -e ž palica: Palicza KMS 1780, A3; Baculus Palicza KM 1790, A8; Na ſteriva cseſztou ſzpádne moja palcza SIZ 1807, 44; Jakob i nagno ſze je na vrhék palicze ſzvoje KŠ 1771, 692; kaj bi nikaj ne vzéli na pout, nego paliczo ſzamo KŠ 1771, 118; taki, kak bi králevszko palczo v-rouke prijao KOJ 1848, 94; I hlápczi ſzo ga ſzpaliczami bili KŠ 1771, 150; pren. tvoja siba, ino palicza mené trousta ABC 1725, A8b; palicza rávnoſzti je palicza králeſztva tvojega KŠ 1771, 672; Tva ſiba, i palicza trouſta mené BKM 1789, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pehárnik -a m točaj: Pehárnik KMS 1780, A3; Forgács Balás Pehárnik KOJ 1848, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pívec -vca m pivec: Pivecz KMS 1780, A3; ovo cslovik po'zirávecz i vina pivecz KŠ 1771, 190; nej vnogo vina pivczom KŠ 1771, 637
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pöšlívec -vca m plešec: Pöslivecz KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
požéravec -vca m požeruh: Po'séravecz KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
purán -a m puran: Purán KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pǜtica -e ž brentica: Püticza KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rànica -e ž ranica: Ranicza KM 1783, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
remènka -e ž pirh: Remenka KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rìbica -e ž ribica: Ribicza KMS 1780, A3; v čistoj i mrzloj vodi pa se vesélo pregánjajo ribice AI 1878, 3; nemamo eti vecs, nego pét lejbov krüha i dvej ribiczi KŠ 1771, 48; Meli ſzo i edno malo ribicz KŠ 1771, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rodíca -e ž roditeljica: Rodicza KMS 1780, A3; Da vſzejm deczo rodiczam ſzrecsen porod dopüſzti BKM 1789, 348
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rumèni -a -o prid. rdeč: Rumeni KMS 1780, A3; Glédaj, kak ſze rumena fárba premini KM 1783, 201; odpüſzti mi po oſztroj i tvoji rumeni ranaj KMK 1780
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sámec -mca m moški, samec: Számecz KMS 1780, A3; Számecz Férfi KM 1790, 92a; Ember; cslovek, számecz KOJ 1833, 155; kaj vſzáki ſzámecz, ki odpré utrobo KŠ 1771, 169; I porodila je ſzina ſzámcza KŠ 1771, 787; ſtiri ſzámcze, i tri ſzamicze notri vzéo KM 1796, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sekèra -e ž sekira: Szekera KMS 1780, A3; Fejsze; szekera, tepacsa KOJ 1833, 156; 'Ze je pa i ſzekera na korenyé drevja polo'zena KŠ 1771, 9; i nikák ga szekerov bujo AI 1875, br. 2, 8; Szekêre sze vidijo kumesz lescsiti TA 1848, 59; Kak vlougi ſzekejr je vnogo tam bilou BKM 1789, 325; szekerami, püksami koli 300 sze ji k-cérkvi pascsilo AIP 1876, br. 2, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
siromák tudi sirmák -a m 1. siromak, revež: Sziromák KMS 1780, A3; vadlüjem, ka ſzem jaſz pred Bougom li eden ſziromák KŠ 1754, 166; Jezus, ſzám ſzi ſzirmák pouszto BKM 1789, 11; Sziromák csloveka nakányanye dober Boug ravna KM 1790, 16; Bogátecz, i ſzirmák bodo v-ednákom veſzélji SŠ 1796, 151; Szirmák junák KAJ 1870, 56; Károl je ednoga ſziromáka, ali pobo'snoga Goſzpouda ſzlü'so KM 1790, 50; nasztregáva na porob sziromáka TA 1848, 8; K-tomi szta obá jáko velkiva szirmáka bilá KAJ 1870, 37; da dühovni ſziromáczke i pokorni bomo KŠ 1771, 851; Szirmáci dönok csesztô gladíjo KAJ 1870, 43; Ništeri siromácje i zlesá cimprajo hiže stené BJ 1886, 6; Sziromákov pa [čést], naj ſze zvezdásnyim zadovolijo KŠ 1754, 222; neszpozábi sze z sziromákov TA 1848, 8; I csi ſziromákom na hráno dám KŠ 1771, 516; Trouſta ſziromáke KŠ 1771, 745; Ár je nej odüro ni zavrgao nevôle szirmáka TA 1848, 17 2. berač: Daj nám tak povolno sercé, štero se i siromáki rado odpré BJ 1886, 8; Cseden kmet spara za .. za sziromáke KOJ 1845, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
solár -a m trgovec s soljo: Szolár KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sǜhoča -e ž suša: Szühocsa KMS 1780, A3; Szühocsa KAJ 1848, IX; Od 'zétve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; Vari náſz od ſzühocse BKM 1789, 169; Vari od ſzühocse BRM 1823, 435; ali ti neverni morejo prebivati vu zemli szühocse TA 1848, 32; ár vtoj vezdáſnyoj ſzühocsi, Nedobiva pomoucsi BKM 1789, 34; Vu ſzühocsi BRM 1823, IX; Ne koli nas orſzág ſztocsom, ni ſzprevelikom ſzühocsom BKM 1789, 361
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
súnce -a s sonce: Szuncze KMS 1780, A3; Sol Szuncze KMS 1780, A7; gda je 'ze ſzuncze zajslo KŠ 1754, 200; Ar liki je gori zislo ſzuncze KŠ 1771, 745; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; nap (szunce) AIN 1876, 10; doklen zarán stáne, lêpo sunce BJ 1886, 7; i ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Szuncza, i mejſzecza nej trbej BKM 1789, 431; Csuduj bár szuncza szvetlo szprávo KAJ 1848, 7; Ka je szunca toplôcsa nárasztvo goriobüdila AI 1875, kaz. br. 8; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od sunca, mêseca BJ 1886, 3; ka, liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 261; Boug ſzuncze ſzvoje vcſini gori ſzhájati na hüde ino dobre KŠ 1754, 168; ki ſzuncze ſzvoje gori zhájati csini KŠ 1771, 17; je ſztvouro Boug ſtrti dén ſzuncze KM 1796, 4; Vſzunczi oblecsene 'zené KM 1796, 766; I bodo znamejnya vu ſzunczi KM 1796, 243; [Mačka] liže se neprehenjano i se rada na sunci segreva AI 1878, 9; pren. Szuncze nébe, Ágnecz bosi SM 1747, 91; Idi ſzi, drügo ſzuncze, Moj Jezus, gori zide KŠ 1754, 250; Bojdi moje Düse Szncze BRM 1823, 9; Gda bi nam zaidti melo 'zitka szuncze KAJ 1848, 7; tak je i on od pravicze ſzuncza naj globſe piſzao KŠ 1771, 262
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
šèga -é ž 1. navada, običaj v vsakdanjem življenju: Sega KMS 1780, A3; leipi je réd ino ſega zvüneiſnya TF 1715, 44; Kretánczov lagoja ſega KŠ 1771, 657; kak je ſivincse ſega pred ſzebom gnati KM 1790, 54; Vu ſteri ſzte nigda hodili pouleg ſegé etoga ſzvejta KŠ 1771, 576; mi tákſo ſegou nemamo KŠ 1771, 512; Segou je meo 'sivino prevecs goniti KM 1790, 62; kak pſzi ſegou lizati KM 1796, 47; pren. Árje te ſzmerti takova ſega, kako ti tátov SM 1747, 82; Ár jete ſzmrti tákova sega BKM 1789, 258; Etaksa sega te britke ſzmrti SŠ 1796, 97 2. šega, običaj kot del življenjskega reda: Od ſzkopouſzti vaſſa ſega tüha naj bode KŠ 1754, 64; Eti je li od te ſegé právde gucs KŠ 1754, 6; Dobro ſegou tiváriſtvo hüdo oſzkrúni KŠ 1754, 45; Ne naſzleduj ſego lüdi BKM 1789, 427; Ar rad tiſztoga mejſzta i lüſztva ſegou naprej prináſa KŠ 1771, 433; Ne naſzledüj ſegou lüdi SŠ 1796, 156; ſzprávlena po vnougoj vu etom zbloudnom vrejmeni hüdoj ſegej hüdouba na teliko KŠ 1754, 4b; szo priszégnoli po poganszkoj segi KOJ 1848, 7; oni bi k-nám z-szebom prineszli lejpe cslovejsztva segé KOJ 1833, XIV 3. način: ſze tou nego i zsegé gucsa (Styluſa) lejhko ſzpozna KŠ 1771, 337
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
šìbica -e ž majhna šiba: Sibicza KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Šö́men -a m Simon: Sömen KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Šòpron -a m Sopron, kraj na Madžarskem: V-Soproni KMK 1780, A(1); V-Soproni SIZ 1807, 1; V-Soproni BRM 1823, I; Sopron KMS 1780, A3; V-Soproni KMS 1780, A; Stampana, v-Soproni KM 1783, nasl. str.; Stampani v-Soproni BKM 1789, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
šǘtanje -a s prežanje, zalezovanje: Sütanye KMS 1780, A3; da bodte mogli ſztáti prouti jálnomi vraj'zemi sütanyi KŠ 1771, 586
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
žalǜvanje -a s 1. žalovanje: 'Salüvanye KMS 1780, A3; Po'salüvanye je ſzrczno 'saluvanye KMK 1780, 69 2. obžalovanje: Idi z-grêhov 'zalüvanyem KAJ 1848, 143
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
želéjnje tudi želénje -a s 1. želja: 'Selejnye KMS 1780, A3; Tákſe 'zelejnye pa dá Sz. Duh vſzrczé KŠ 1771, 439; Medsztave, z-sterov sze nasse 'selejnye oglászijo KOJ 1833, 11; jeli minisztera 'zelênye privoli ali nê AI 1875, kaz. br. 2; Ge 'ze nega ſzrczá dobrovolnoga 'zelejnya na dobro KŠ 1771, 436; z-stere szi vszáki od znanoszti 'zelenya 'ziho odgoni AI 1875, kaz. br. 1; Naſſe neporédno 'zelejnye tájmo KŠ 1754, 62; pobüdjáva 'zelejnye na hüda dela KŠ 1771, 440; vooznanyeno 'zelênye doprneszti obecsajo AI 1875, kaz. br. 2; On nyim je pa na eto želejnye etak odgôvoro BJ 1886, 41; ki jáko z-velikim 'selejnyem lovi za kákſim dugoványem KM 1790, 20; od koga ſzo ſz. 'selejnya KM 1783, 101; i prisziljávali na podpiszanye protestantszko vero dotikajoucsih 'selejnyov KOJ (1914), 128; ka od vogerszkoga sztrána naprêprinesenim 'zelenyam odgovárnyano bode AI 1875, br. 1, 1; i obládajmo naſſa huda 'selejnya KM 1796 2. hrepenenje: 'Selejnye düse v-Nébo KM 1783, 182; Hodi Jezus, me drágo 'selejnye SŠ 1796, 86; te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo v-düsi KAJ 1848, 7; na gorécse 'seljenye moremo ſze pobuditi KMK 1780, 53; Za ono tvoje 'selejnye KM 1783, 58; V-tvojo hi'zo 'zelejnye mám BKM 1789, 5; sze je zdaj 'selejnye pobüdilo vtisztoj Pannonii KOJ 1848, 7; szpuni vsze 'zelénye tvoje TA 1848, 5; zvelikim 'zelejnyem ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; ár je tebé ſzrczé moje z-velikim 'selejnyem csakalo KM 1783, 156; Dávas vernim, Ki jo z'zelejnyem iſcso BKM 1789, 299
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
žítek -tka m življenje: 'Sitek KMS 1780, A3; gdeje ſitek i zvelicſanye TF 1715, 44; tebi vez moi sitek boude ABC 1725, A5b; je moi tál moi sitek SM 1747, 75; Ja ſzem 'zitek KŠ 1754, 117; Vu nyej je bio 'zitek KŠ 1771, 264; Bojdi nám 'zitek BKM 1789, 2; dober 'sitek vecs valá .. dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; tvoj 'sitek odhája SŠ 1796, 10; 'Zitek vekivecsni BRM 1823, II; Vecsni 'zitek KAJ 1848, IX; kerſchánſzkoga ſitka regule TF 1715, 9; vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; Záto vnovoti 'zitka hodimo KŠ 1754, 112; pobougsanye 'zitka KŠ 1771, 442; ka bi 'sitka vekivecsnoga vrejdno bilou KMK 1780, 6; na pobougsanye 'sitka mojega KM 1783, 6; Od 'zitka vekivecsnoga BKM 1789, 2; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; zemelſzkoga 'sitka teskoucse znásati pomága SIZ 1807, 10; 'Zitka csiſztôcsa BRM 1823, VII; vu ednom táli 'zitka KAJ 1848, III; drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; kaibi bliſnyega ſitki ne skoudili TF 1715, 15; Naj bli'znyega 'zitki ne skoudimo KŠ 1754, 35; ſtero kpriseſztnomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; Vcsio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; i po etom sitki sitek vekivecsni ABC 1725, A5a; dai nám sitek vekvecsni SM 1747, 87; Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vu 'zitek vekivecsni jo zdr'zi KŠ 1771, 308; Vörjem vu 'zitek vekivecsni KMK 1780, 7; Vörvajoucſim 'zitek dati BKM 1789, 2; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; 'sitek zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Veſzélo ſzprevájam ete 'zitek BRM 1823, 346; ali 'sitek gorialdüvati KOJ 1833, VII; Szkrb za 'zitek KAJ 1848, V; i na zemlo szklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 7; Vcsio náz vczeilom naſſem ſitki ravnati TF 1715, 12; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88; vu 'zitki vekivecsnom KŠ 1754, 96; vu ſzvojem 'zitki BKM 1789, 3; ſzam tebé vu 'sitki zbantüvao KM 1790, 108; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; vu etom 'zitki BRM 1823, II; Nega vu czelom dühovnom 'zitki csloveka KAJ 1848, III; vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; ſzvojim ſzvétim 'zitkom ſzpuno KŠ 1754, 115; z'zitkom vekivecsnim darüj nász BKM 1789, 2; kak je lejpo ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Da Te moremo z-'zitkom vadlüvati BRM 1823, 2; Z 'zitkom naszledüje KAJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
žoltár tudi žòltar -a m psalm: Péti Soltár ABC 1725, A7b; Szvétoga David Krála, i Profeta nisteri Soltari SM 1747, 91; Rejcs Kriſztuseva vcsivsi, i opomínavsi ſzamí ſzebè z 'Zoltármi KŠ 1754, 28; kaj ſze je potrejbno ſzpuniti vſzemi, ſtera ſzo píſzana vu právdi Moj'zeſovoj i vprorokáj i v Zolátri od méne KŠ 1771, 257; 'Soltár KMS 1780, A3; Z-Dávidovi 'Zoltárov ſzem tüdi niſtere eſzi prilo'zo BKM 1789, 5; VII. 'Zoltár TA 1848, 6; 'zoltáre bom szpêvao Iméni visnyega Bôga TA 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
žùnica -e ž žolnica: 'Sunicza KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
žüpánja -e ž županja: 'Süpánya KMS 1780, A3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.