eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
duét duéta samostalnik moškega spola [duét] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev1.1. skladba za to zasedbo
2. koreografija za dva plesalca
3. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od ↑duo - več ...
glágolnik glágolnika samostalnik moškega spola [glágolnik] iz jezikoslovja samostalniška oblika glagola, ki označuje dejanje ali stanje; SINONIMI: iz jezikoslovja izglagolski samostalnik
ETIMOLOGIJA: ↑glagol
Število zadetkov: 2