Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

duét duéta samostalnik moškega spola [duét]

glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev

1.1.

koreografija za dva plesalca

skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od ↑duo - več ...

glágolnik glágolnika samostalnik moškega spola [glágolnik]

iz jezikoslovja samostalniška oblika glagola, ki označuje dejanje ali stanje; SINONIMI: iz jezikoslovja izglagolski samostalnik

ETIMOLOGIJA: ↑glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

abstrákcija -e ž (á)
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ)
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
♦ jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel

abstráktno

prisl.:

ne zna abstraktno misliti

abstráktnež -a m (ȃ)
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)

brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
// zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
2. s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo

docíranje -a s (ȋ)
glagolnik od docirati: tako dociranje spominja na zaključno moralo v basni / profesor se je skrbno izogibal dociranja; abstraktno, dolgočasno dociranje

docírati -am nedov. (ȋ)
1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval: ta človek rad docira
2. zastar. predavati (na univerzi): docira na pravni fakulteti
3. šol. poučevati abstraktno: njihov profesor preveč docira

negírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. izjavljati, dokazovati:
a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov
b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo
2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti1: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost

negírati se

nasprotovati si, izključevati se:

ti dve dejstvi se negirata

nèizhójen tudi nèshójen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti

nèpredméten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni predmeten: nepredmetna miselnost
● knjiž. nepredmeten strah neutemeljen, neupravičen
♦ šol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo

prestilizírati -am dov. (ȋ)
stilno preoblikovati: prestilizirati besedilo, stavek / publ.: pisatelj, slikar je resnično pokrajino prestiliziral; prestilizirati dogodek v abstraktno razmišljanje

prestilizíran

-a -o:

stavek je prestiliziran

prestilizirana resničnost

slikárstvo -a s (ȃ)
likovna umetnost, pri kateri je glavno izrazno sredstvo barva: proučevati slikarstvo; kiparstvo in slikarstvo / ukvarjati se s slikarstvom / ljudsko slikarstvo; portretno slikarstvo
♦ um. abstraktno slikarstvo ki ne upodablja, ampak samo oblikuje; baročno slikarstvo; miniaturno slikarstvo; stensko, tabelno slikarstvo

teoretizírati -am nedov. (ȋ)
1. razmišljati, razpravljati o čem kot teoretik: v zadnji razpravi avtor teoretizira o zgodovinskem romanu / strokovnjaki teoretizirajo o graditvi plavajočega letališča
2. ekspr. abstraktno, neživljenjsko razpravljati o kaki stvari: ker je učitelj preveč teoretiziral, ga učenci niso razumeli

Slovenski pravopis

abstráktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ govoriti brez predmetne nazornosti; nenazorno, nejasno

spekulatíven -vna -o (ȋ) neobč. Ta način razmišljanja je ~ abstraktno teoretičen
spekulatívni -a -o (ȋ) ~a filozofija
spekulatívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

slikárstvo -a s

likovna umetnost, pri kateri je glavno izrazno sredstvo barva

SINONIMI:

um., žarg. malarija2, star. podobarstvo, ekspr. slikarija, ekspr. slikarska umetnost

GLEJ ŠE: krajinarstvo

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

teoretizírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja

GLEJ: razprávljati 1-2

čustvenostno, navadno oseba v množini/dvojini kdo abstraktno, neživljenjsko razpravljati
/Samo/ teoretizirata /kot dva filozofa/.

Slovar slovenskih frazemov

lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu

Kamnarski terminološki slovar

kamníta plástika -e -e ž

Pravni terminološki slovar

abstráktno právno pravílo -ega -ega -a s

abstráktno zavarovánje -ega -a s

nèakcesórno zavarovánje -ega -a s

Gledališki terminološki slovar

alegórična oséba -e -e ž

alegórični prizòr -ega -ôra m

alegoríja -e ž

Jezikovna svetovalnica

Utemeljitev zapisa »vmavčiti«

Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec.

Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza?

Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo!

Lep pozdrav, pred. Franc Rojko

Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?

Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.

Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.

Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika