absúrden -dna -o prid.(ȗ)
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

absúrdna dráma -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

absúrdno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ trmast nesmiselno; ~ grotesken ton drame nelogično

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

absúrdno povdk.
GLEJ SINONIM: nesmiselno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024

absúrdno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ántidráma -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ántigledalíšče -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ántiiluzionístično gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

avantgárdno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

búmerang Frazemi s sestavino búmerang:
udáriti [nazáj] kot búmerang, vráčati se kot búmerang kómu/kàj, vrníti se kot búmerang kómu/kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma] STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

filístrski filístrska filístrsko pridevnik [filístərski] ETIMOLOGIJA: filister
gledalíšče -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

gledalíšče absúrda -a -- s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

gledalíšče pánike -a -- s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

parodíja parodíje samostalnik ženskega spola [parodíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parodie in frc. parodie iz gr. parōidía ‛posmehljiva pesem, burka, parodija’, iz pará ‛poleg, proti’ + izpeljanka iz ōidḗ ‛petje, pesem, pesnitev’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Polglasnik in knjižni jezik

Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).

Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.

Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: . Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.

Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: , mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.

Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.

Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Raba pridevnika in dveh samostalnikov: »bivša učiteljica in poslanka«

V neki parlamentarni razpravi pred kratkim sem zasledil naslednji razpravi:

Poslanec 1: cit:" Absolutno je pa absurdno in tragikomično, da vi, gospa bivša učiteljica in poslanka, govorite o tem, da je rešitev odpiranje oken" Stavek je iztrgan iz raprave, razprava se pred in za tem ne nanaša na učiteljico-poslanko Poslanka 2: cit. "Če sem vam že naredila veselje s tem, da sem bivša učiteljica, bivša poslanka še nisem"

Ali se je poslanec 1 pravilno izrazil o poslanki, da je samo bivša učiteljica (in ne tudi bivša poslanka), oziroma ali je poslanka 2 ta stavek razumela tako, kot da je bivša poslanka.

Poslanec 1 in poslanka 2, sta bila v iste prostoru in komunikacija je potekala neposredno, v razmaku največ 10 minut.

Naprošam za pojasnilo, katero razumevanje je pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

stêklo Frazemi s sestavino stêklo:
bíti [kot] iz stêkla, gládek kàkor stêklo, gládek kot stêklo, glédati kàkor skozi stêklo, kŕhek kot stêklo, vídeti kàkor skozi stêklo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

trágikomédija trágikomédije samostalnik ženskega spola [trágikomédija] FRAZEOLOGIJA: tragikomedija zmešnjav
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. tragicommedia, nem. Tragikomödie in frc. tragi-comédie iz lat. tragi-comoedia, iz tragi(čni) + komedija
trágikómično prislov [trágikómično] ETIMOLOGIJA: tragikomični
vrtênje Frazemi s sestavino vrtênje:
vrtênje v začáranem krógu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Zapis pridevniških priimkov za ženske osebe

Kakšen je v slovenščini pravilen zapis bolgarskega priimka za deklico, če je oče Kjostarov: Kjostarova ali Kjostarov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Število zadetkov: 25