ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
košáti, -ȃm, vb. impf. ajdo k., to je, ajdove snope ob dno prevrnjenega koša otepati, Gor.; tudi: ob tla otepati snope, Cig., Gor.
lȗsk 2., m. 1) die Schote, Mur., Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.), Krn-Erj. (Torb.); — 2) die Haut des Getreidekornes: pl. luski, die Kleien, Jarn.; ajdovi luski, Cig., M., Polj., Dol.; — na lusk semleti ajdo, fein vermahlen, Ig (Dol.); — 3) die Kopfschuppe, Cig., M., C., Dol.
požgáti, -žgèm, vb. pf. nacheinander verbrennen; posekano grmovje p.; obleko umrlih bolnikov p.; — verfeuern, verbrennen: veliko drv p.; — = pokaditi, verrauchen: veliko tobaka p., jvzhŠt.; — niederbrennen, einäschern; mesto, vasi p.; — absengen, versengen (v. Reif): ajdo je slana požgala, Glas.
razkrȋšpati, -am, vb. pf. zerzausen: kure so ajdo razkrišpale, Trst. (Let.).
ajda -e ž ajda: poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’
slana -e ž slana: Pride tozha pobiie vashe vinograde, pride slana im. ed. pomori vashe shitu ǀ kadar ſlana im. ed. vam shitu pomorij, vij hozhete od shalosti zagat ǀ Vy dobru veiſte, de nej bilu tozhe slane rod. ed. ǀ poshlem slano tož. ed. de sad, inu ajdo vſame ǀ s' tozho, s' slano or. ed., inu s' mraſem vam od vſame shitu, vinu, inu ſad ǀ s' tozho, s' ſlano or. ed.