Tiskanje

beleštráti (dodatek k slovarju), -ȃm, dodaj: — mit allen Glocken wirr durcheinander läuten, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gọ̑vor, m. die Rede, das Gespräch; g. nastaviti o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; g. se plete na vse kite, das Gespräch spinnt sich nach allen Seiten, Jan.; — die Rede, der Vortrag; g. imeti, eine Rede halten; naučen g., memorierte Rede, govor z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); nagrobni govor, die Grabrede, Jan., nk.; = pogrebni g., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izrúžiti,* -im, vb. pf. aushülsen, Z.; i. fižol, die Fisolen schälen, i. vso koruzo, allen Mais entkörnen, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kríplje, v reku: na vse kriplje, aus allen Kräften, mit aller Anstrengung; (temna beseda: kríplji, m. pl. Valj. [Rad]; "kriplje" nam. "kreplje" compar. ad krepko, Svet. [Rok.]; drži kar kriplje moreš, halt so fest du kannst, Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mȋmọ,* I. adv. vorüber, vorbei; m. iti, vorüber gehen; — II. praep. c. gen. 1) an — vorbei; mimo česa, koga iti; — 2) außer; vsi mimo tebe; mimo tega, außerdem, überdies; — 3) im Vergleich zu: on ni tacega trpljenja mimo druzih zaslužil, Dalm.; (za komparativom) als: moja hiša je lepša mimo tvoje; mimo vseh kupcev, vor allen Käufern, Rec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mọ̑č, močȋ, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. (LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.-Mik., Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. rings heranspringen, ringsum berennen, Cig.; von allen Seiten überfallen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

opáberkovati, -ujem, vb. pf. o. vse vinograde, in allen Weingärten die Nachlese abhalten, (opap-) jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pozakotíti, -ím, vb. pf. p. prostor, einen Raum (in allen Winkeln) voll füllen, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prekobacáti, -ȃm, I. vb. pf. auf allen vieren übersteigen; — II. prekobácati se, vb. impf. ad prekobacniti se, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prekŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) überall (an allen zerrissenen Stellen) flicken; vso obleko p.; — 2) anders flicken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

preplẹ̑zati, -zam, vb. pf. 1) durchklettern: vse drevje p., auf allen Bäumen herumklettern, Cig.; — 2) hinüberklettern, darüber klettern, überklettern; črez plot p., p. na ono stran, Cig.; plot p., Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pretę̑ga, f. 1) das Übergewicht, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), DZ.; (hs.); — 2) die Anstrengung: na vse pretege, mit aller Anstrengung, aus allen Kräften; — zdaj delaš in trpiš za žive pretege, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pretȓga, f. 1) eig. die Durchreißung: na pretrge, aus allen Kräften, mit Überanstrengung der Kräfte: na p. delati, Cig.; na p. jesti, žreti, Mik.; na vse p. mahati, LjZv.; na vse pretrge se truditi, Slovan; — 2) die Unterbrechung, C., DZ.; brez pretrge, DZ., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pretŕganje, n. 1) die Durchreißung; — na p. = na pretrge, aus allen Kräften, Cig.; na p. delati, Ravn.; na vse p. delati, Cig.; — 2) die Unterbrechung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

umẹ́siti, -im, vb. pf. u. moko, das Mehl zum Teige einmengen, es einteigen; u. testo, den Teig anmachen; kdo bi vsemu svetu pogače umesil! = wer könnte es allen Leuten recht machen! Npreg.-Jan. (Slovn.); lepo jo komu u. = jemandem einen schönen Brei einrühren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vsȃk, adj. jeder; vsak dan, täglich; — po vsakem, auf jeden Fall, unter allen Umständen, Cig.; za vsako, jedesmal, Z., jvzhŠt.; za vsako posebe, von Fall zu Fall, DZ.; vsako toliko, von Zeit zu Zeit, Goriš.; — vsak čiherni, ein jeglicher, C., nk.; — (vsaki ljudje, alle Völker, Krelj; vsaki mrtvi, alle Todten, ogr.-C.); (nam. vsak se govori nav. vsaki: vsaki človek, toda: vsak dan, Cv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vzkobacáti, -ȃm, vb. pf. eig. auf allen vieren sich mühsam hinaufarbeiten: v. na Pegaza, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čətvę̑rčič, m. 1) = četverček, C.; — 2) na č. (čveterčič) stati, auf allen vieren stehen, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče-Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izkobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hervorkommen, Z., Št.; vsi izkobacajo iz vode, Pjk. (Črt.); — i. se, sich ungeschickt herausarbeiten, Jan., Cig.; izkobacala sta se iz snega, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kobacáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren kriechen, krabbeln; otroci po tleh kobacajo; — schwerfällig gehen; osel potrpljivo kobaca črez brv, Jurč.; — klettern, Jan., C.; tudi: k. se, Štrek., Erj. (Izb. sp.); — kobácati, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kobácəlj, -clja, m. auf allen vieren kriechendes Kind, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kobacljáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren krabbeln, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kobȃčnik, m. ein auf allen vieren krabbelndes Kind, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

komárati, -am, vb. impf. 1) krabbeln, po vseh štirih k., auf allen vieren herumkriechen, Mur., Cig., Jan., C., Polj.; mühsam herumschleichen, C.; — 2) sich rühren, arbeiten, sich abmühen: komaraj, in Bog ti bo pomagal, Slom., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

komȃroma, adv. auf allen vieren gehend, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odvsakǫ̑d, adv. = od vsakod, von allen Seiten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odvsakǫ̑dər, adv. von allen Seiten, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odvsǫ̑d, adv. von allen Seiten, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pokúpiti, -im, vb. pf. nach einander wegkaufen, aufkaufen; dobro blago kmalu pokupijo, eine gute Ware vergreift sich bald, Cig.; vse vino p. v kakem kraju, allen Wein in einer Gegend zusammenkaufen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prevíjati, -am, vb. impf. ad previti; 1) durchwinden; p. se skozi kaj, sich durchwinden, durchranken, Cig.; — 2) überwickeln, umwinden; p. kaj s čim; — 3) anders, von neuem winden oder wickeln: otroka p., das Kind anders einwindeln; — 4) nach allen Seiten winden, Cig.; vihar drevje previja, Vrt.; ude p., Levst. (Zb. sp.); roke p., mit den Händen ringen, Mur.-Cig.; p. se, sich winden, sich krümmen, Cig.; glas p., mit der Stimme abwechseln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prikobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen vieren herangekrochen kommen; — schwerfälligen Ganges herankommen: čakati na peneze, dokler zadnji iz Gradca ne prikobaca, vzhŠt.-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prikomárati, -am, vb. pf. auf allen vieren herangekrochen kommen, Z., Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

razbẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht nach allen Seiten, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

skobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hinauf kriechen, hinaufkrabbeln, Cig., Jan.; = s. se, Cig., M., jvzhŠt.; (nam. vzk-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sọ̑ł, solȋ, f. das Salz; kuhinjska s., das Kochsalz; živinska s., das Futtersalz; morska s., das Meersalz; varjena s., das Sudsalz; kamenita (kamena, kamenena) s., das Steinsalz; Štefanja s. = na sv. Štefana dan blagoslovljena sol, Npes.-K.; lužna s., die Pottasche, DZ.; grenka s., das Bittersalz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); Glavberjeva s., das Glaubersalz, Cig., Jan., Cig. (T.); bljuvna s., der Brechweinstein, Cig., Jan., Strp.; zlata s., das Goldsalz, Cig.; dvojna s., das Doppelsalz, Nov.-C.; trojna s., das Tripelsalz, Cig. (T.); vsem je kakor sol očem, er ist allen verhasst, Cig.; — babja sol = solika, babje pšeno, Dict.; — der Witz: brez soli, witzleer, Cig.; pesmi brez soli, Preš.; der Verstand: Kdor urne roke, sol v glavi ima, V nesreči si vsaki pomagat' zna, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

strȃn, -ȋ, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.-Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.-Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

víti 1., víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.-Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vrẹ́dən 2., -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vserǫ̑d, adv. überall, (tudi: po vserǫ̑d), Soška dol., Cerkljansko, Idrijski svet-Erj. (Torb.); od v., von allen Seiten, Idrija.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vsȋkod, adv. = povsod: od v., von allen Seiten, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; (fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.-Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.-Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zaíti, zaídem, (zájti, zájdem), vb. pf. 1) untergehen; solnce je zašlo; — 2) irre gehen, abirren; otroci so zašli v gozdu; z. s pravega pota; lepa beseda ne zaide = ein gutes Wort findet eine gute Statt, Cig.; nobena prošnja ne zaide, es bleibt keine Bitte unerhört, Cig.; molitev zaide (ist fruchtlos), Ravn.-C.; z. od svoje stvari, vom Gegenstande abschweifen, Levst. (Nauk); — gerathen; z. med razbojnike; v vse ude mi je zašlo, es liegt mir in allen Gliedern, Cig.; — 3) treffen, finden: da ga živega zaidemo, ogr.-C.; zašlo me je = zadelo, zalezlo me je, Fr.-C.; — 4) še zajde, es geht noch an, M., C.; = še se zajde, Cig., Dalm., jvzhŠt.; še bi se zašlo, Kast.; (menda nam. izajde = izide); — Vam zvedet' se zajde (kommt zu?), Kaj blazega 'mam, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zavídati, -am, vb. impf. 1) neidisch sein, beneiden: z. komu zavoljo česa, Cig., Jan., M.; z. komu kaj, nk.; takega čuvaja zavidali so ji vsi pastirji, LjZv.; — 2) übel wollen: z. koga, Cig.; vsi so ga zavidali, er war bei allen verhasst, Cig.; mačeha otroka zavida, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.