Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

analíza -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami
// temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
matemátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno
♦ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; lingv. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula
numêričen -čna -o prid. (é) knjiž. nanašajoč se na številke ali števila; številčen, številski: numerični podatki; numerična preglednica / določiti numerično vrednost / biti v numerični premoči / črkovni in numerični znaki
♦ elektr. numerične operacije računalniške operacije seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja; fiz. numerična apertura število, ki pove, kolikšno območje se zajame z optično napravo; geom. numerična ekscentričnost elipse, hiperbole količnik oddaljenosti gorišča od središča in polovice dolžine velike osi; mat. numerična analiza analiza z numeričnimi metodami; disciplina matematike, ki se ukvarja z numeričnimi metodami; numerična metoda metoda računanja s posebnimi števili; psih. numerični faktor sposobnost za računske operacije, zlasti osnovne
premíslek -a [lək] m (ȋ) 
  1. 1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj
    1. a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza
    2. b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom
  2. 2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen
    ●     ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli
slóvničen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slovnico: slovnična pravila / popraviti slovnične in stilistične napake
♦ lingv. slovnični pomen pomen besede, manjše jezikovne enote, ki označuje slovnične kategorije, odnose; slovnični spol značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej; slovnična analiza stavčna analiza; spol, število, vid in druge slovnične kategorije
véjnat -a -o prid. (ẹ̑) ki ima veliko vej: vejnato deblo, drevo / vejnato rogovje
// ki je iz vej: vejnata uta
♦ lingv. vejnata stavčna analiza stavčna analiza, pri kateri se odvisni, povezani stavčni člen zapisuje na koncu črte
volumétričen -čna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na merjenje prostornine: volumetrične metode
♦ kem. volumetrična analiza kvantitativna analiza raztopine z določanjem prostornine reagenta; mont. volumetrično določanje svinca v koncentratu določanje z volumetrično analizo
beséden -dna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen; besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika
    ♦     lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik
  2. 2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden
funkcionálen -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 
  1. 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura
    // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna
  2. 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska
    ♦     fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi
idéjen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na idejo:
  1. a) jasen idejni in oblikovni osnutek / idejna analiza dela; idejna vsebina literarnega dela / idejni problemi v kulturi / idejni interpretator teksta / idejni utemeljitelj ruskega realizma / spoznati njegovo idejno in estetsko izhodišče
  2. b) idejni boj, spor / določena idejna pozicija / idejna in aktualistična poezija / njegovemu delu se poznajo različni idejni vplivi / idejna usmerjenost pouka ideološka
    ♦     arhit. idejni načrt načrt, navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta
izrazít -a -o prid., izrazítejši (ȋ) 
  1. 1. ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja: izrazite ličnice; ta otrok ima izrazite oči; izrazite poteze obraza / imeti izrazito pisavo / avtor sodi med najizrazitejše pesnike mladega rodu; v tem prizoru je bila igralka zelo izrazita
    // nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: časopis je z izrazitim pesimizmom komentiral položaj v svetu; odpor proti diktaturi je postajal vedno izrazitejši; naši tekmovalci so imeli izrazito prednost pred drugimi / rdeča barva je najbolj izrazita / imeti izrazit smisel za tehniko; izrazit umetniški talent
  2. 2. zelo opazen, zelo viden: pri bolniku so se pojavili izraziti znaki poslabšanja; meja med obema dialektoma ni izrazita / ta tip črk je bil premalo izrazit; izrazite poševne črte v tkanini / publ. na to vprašanje daje izrazit odgovor že analiza sama jasen, natančen
    // branje mora biti izrazito in smiselno, ne pa mehansko razločno, poudarjeno
  3. 3. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, pridevnika, na katerega se veže: ta fant je izrazit športnik; uživa izrazito rastlinsko hrano; pesnik je odraščal v izrazitem kulturnem okolju
míkroanalíza -e ž (ȋ-ȋ) kem. analiza zelo majhne količine snovi: opraviti mikroanalizo
♦ ekon. analiza pojavov v posameznih gospodarskih enotah
mišljênje -a s (é) 
  1. 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: proces mišljenja je zapleten; napor pri mišljenju; mišljenje in čustvovanje / razvoj mišljenja pri otroku sposobnosti za mišljenje
    // s prilastkom ta dejavnost, zlasti glede na način, kot ga določa prilastek: ni bil sposoben logičnega, nazornega, teoretičnega mišljenja; knjiž. deduktivno mišljenje je pogosto v pravnih znanostih / dialektično, metafizično mišljenje / matematično, znanstveno mišljenje; politični način mišljenja / pooseb. logično mišljenje take trditve odklanja
  2. 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično; mnenje: to je samo vaše mišljenje, lahko pa da je bilo drugače / publ. on je mišljenja, da je prepozno / po mojem mišljenju je to neuspeh
  3. 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa; mnenje: imeti o čem dobro, slabo mišljenje; povedati svoje mišljenje o novi knjigi
    // kar izraža odnos do česa sploh: glede vzgoje sta različnega mišljenja; upoštevati je treba tudi mišljenje kolektiva
  4. 4. miselnost: birokratsko mišljenje; tam se je navzel nemškega mišljenja / analiza srednjeveškega mišljenja / razvoj marksističnega mišljenja / demokratično, revolucionarno mišljenje
    ●     nima samostojnega mišljenja ne presoja, ne ravna samostojno; svoboda mišljenja svoboda prepričanja in izražanja
    ♦     filoz. diskurzivno mišljenje; ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; psih. praktično, verbalno mišljenje; psiht. disociirano mišljenje
oblikóven -vna -o prid. (ọ̄) 
  1. 1. nanašajoč se na obliko: oblikovna dognanost; oblikovne spremembe / oblikovna analiza pesnitve / oblikovne posebnosti sklanjatve / zastar. oblikovne umetnosti likovne umetnosti
    ♦     teh. oblikovni nož nož, s katerim se da predmetu naenkrat končna oblika
  2. 2. knjiž. oblikovalen: za preprostim izrazom se skriva velik oblikovni napor / oblikovni atelje
ópus -a m (ọ̑) 
  1. 1. vsa dela kakega avtorja: pesnikov obsežni opus še ni bil objavljen v celoti; razen simfonij sestavljajo njegov opus klavirski koncerti in sonate / izbori iz življenjskega opusa pomembnejših ustvarjalcev
    // s prilastkom vsa dela z določenega področja ustvarjanja kakega avtorja: v zbirki je upoštevan tudi slikarjev grafični opus; analiza njegovega publicističnega opusa
  2. 2. muz. z zaporedno številko zaznamovano glasbeno delo kakega skladatelja: godalni kvartet številka štirinajst v cis-molu opus sto enaintrideset [op. 131] Ludwiga van Beethovna
pronicàv -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í) 
  1. 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo
  2. 2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive
  3. 3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež
razmíslek -a [lək] m (ȋ) usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj
  1. a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: te pesnikove besede so vredne razmisleka / podrobnejši razmislek je to pokazal podrobnejša presoja, analiza
  2. b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je potreben razmislek; imeti čas za razmislek / storiti kaj brez razmisleka
skŕben stil. skrbán -bna -o stil. -ó prid., skŕbnejši (ŕ ȃ r̄) 
  1. 1. ki s svojo aktivnostjo, prizadevanjem omogoča v zelo visoki stopnji
    1. a) uresničitev, potek česa: skrben gospodar, vrtnar; je zelo skrbna gospodinja; biti skrben za delo / zelo skrbna predstavitev pisateljevega dela
    2. b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb: njeni starši so zelo skrbni; bila je skrbna mati svojim otrokom; očetovsko skrben / ekspr. skrbna materina roka
  2. 2. nav. ekspr. pazljiv, natančen: biti skrben pri delu / zaradi skopih podatkov tudi skrbna analiza ne bo dala zaželenih rezultatov / njena obleka je vedno skrbna vedno je skrbno oblečena
  3. 3. zastar. zaskrbljen: bil je vedno skrbnejši zaradi sinovega zdravja; domov se je vračal potrt in skrben / skrbnega, zamišljenega obraza je sedela za mizo
tóčen1 -čna -o prid., tóčnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki se popolnoma drži določenega časa, roka: čudno, da ga še ni, ponavadi je točen; vlak je bil točen; podjetje je pri dobavah točno; točen je kot ura / točen prihod letala
  2. 2. ki pri merjenju česa kaže toliko, kot je v resnici: točni instrumenti; točna tehtnica; točna ura
  3. 3. ki se popolnoma sklada z resničnim stanjem, z dejstvi: navesti točen čas, datum; točen izračun; točni podatki; točen rezultat / točna analiza; ta sodba je točna
    // ki se ujema z originalom: točen prepis pogodbe / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen
konkordánca -e ž (ȃ) 
  1. 1. knjiž. skladnost, ujemanje: konkordanca interesov posameznika in družbe; konkordanca mnenj
  2. 2. nav. mn., biblio. seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje: analiza na osnovi konkordanc / biblične konkordance
    ♦     geol. vzporednost skladov; tisk. merska enota v tiskarstvu, okrog 18 mm
natánčen -čna -o prid., natánčnejši (ȃ) 
  1. 1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen
    // narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje
  2. 2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe
  3. 3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen
    // ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe
polítika -e ž (í) 
  1. 1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije
    // notranja politika
    // s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika izvršnega sveta; politika Zveze komunistov Jugoslavije / državna, občinska politika
  2. 2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: boj med laburistično in konservativno stranko v angleški politiki; opozicijska politika
  3. 3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Jugoslavije
    // način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / blokovska politika; politika neuvrščenih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile
  4. 4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika
    // publ. določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike
  5. 5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko
    ●     pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko
    ♦     ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
povŕšen -šna -o prid. (ȓ) 
  1. 1. ki opravlja svoje delo, naloge nepopolno: površen učenec; postal je površen; preveč je površna / pri delu je površen
    // narejen, opravljen nepopolno, nenatančno: pregled je bil zelo površen; površno delo, učenje / površno dihanje
  2. 2. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: površen prikaz stanja v podjetju; ta analiza, preiskava je samo površna / že površen opazovalec lahko to ugotovi
  3. 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: on je zelo globok človek, žena pa površna / površno doživljanje
    // ki ne izraža, kaže globlje čustvene prizadetosti, doživetosti: imeti površen odnos do človeka, umetnosti / rad daje površne sodbe o ljudeh
  4. 4. knjiž. ki je, se nahaja na vrhu, na površini: površni deli listov; dobil je več površnih ran
priblížen -žna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: približna analiza / približen načrt; približen opis dogodka; izdelali so približen predračun stroškov; približna navodila za delo
  2. 2. ki kaže, podaja tako, da se od resničnega lahko nekoliko razlikuje: navesti približen čas, datum, vrstni red; račun je samo približen; znano je le približno število udeležencev
totalitéta -e ž (ẹ̑) knjiž.  
  1. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: opisovati partizanstvo kot človeško totaliteto; analiza razkriva strukturo določene totalitete
  2. 2. celovitost: totaliteta odrskega dela; strukturalizem implicira idejo totalitete
    // celotnost, celota: razumeti družbo kot totaliteto različnih kategorij
adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
dramatúrški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dramaturge ali dramaturgijo: dramaturški zakoni; dramaturška študija / dramaturški poklic
♦ gled. dramaturška analiza razčlenjevanje vsebine, zgradbe in ideje dramskega dela; dramaturška črta
dušeslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dušeslovje; psihološki: dušeslovna študija / dušeslovna analiza
estétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko
izvêsti -vêdem dov., izvêdel in izvédel izvêdla, stil. izvèl izvêla (é) 
  1. 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvesti načrt, sklepe, zamisel / izvesti agrarno reformo; izvesti splošne volitve / publ.: četa je izvedla več akcij naredila, opravila; izvesti gradbena dela; izvesti poskus; izvesti turo v enem dnevu / publ. konferenco bodo izvedli v marcu konferenca bo
    // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvesti mobilizacijo prebivalstva; tovarna je izvedla pocenitev izdelkov je pocenila izdelke; izvesti skok
  2. 2. dokončati, dognati: misel je samo nakazal, ni je pa izvedel; klasifikacije ni izvedel popolnoma
  3. 3. umetniško poustvariti zlasti glasbeno delo: izvesti skladbo domačega avtorja / na radiu so izvedli eno najboljših sodobnih dram / publ. igralec je svojo vlogo dobro izvedel odigral
  4. 4. publ. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa; izpeljati: učenci so izvedli pravilo ob konkretnih primerih
  5. 5. star. odpeljati, odvesti: izvesti konja iz hleva / te preobrazbe so izvedle deželo iz vojne nevarnosti so jo rešile vojne nevarnosti
kategoriálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kategorija 2, 3: kategorialni sistem / kategorialna analiza / kategorialni par istovetnost in različnost / kategorialni okviri določenega časovnega obdobja
kémičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lastnosti in spremembe snovi: kemičen pojav; kemična sestava tal, vode; kemična zgradba; fizikalne in kemične spremembe / kemične lastnosti snovi / kemična energija / kemično gnojilo; kemična sredstva / kemična industrija, tovarna / kemični svinčnik svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; kemično črnilo / kemična čistilnica
♦ kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kemični element snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element; kemični proces proces, pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; kemična prvina snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; prvina; (kemična) reakcija reakcija, pri kateri se snov bistveno spremeni
// kemijski: kemični inštitut; kemični laboratorij; varuh kemične zbirke / pog. kemični inženir inženir kemije
krítičen1 -čna -o prid., krítičnejši (í) nanašajoč se na kritiko: objavljati kritične članke; kritična študija / kritičen pregled razvoja določenega vprašanja; kritična analiza dela; dati kritično oceno / veliko kritičnih besed je moral slišati; izraziti kritično misel, pripombo / imeti kritičen odnos do česa; kritično stališče / bil je zelo kritičen duh / ekspr. gledati na kaj s kritičnim očesom kritično
♦ lit. kritični realizem literarna smer v drugi polovici 19. stoletja, za katero je značilen kritičen odnos do družbenih pojavov; kritična izdaja literarnega teksta izdaja literarnega teksta z izčrpnimi podatki o njem; izdaja najbolj avtentične variante literarnega teksta s komentarjem
krítika -e ž (í) 
  1. 1. analiza novega znanstvenega ali umetniškega dela zaradi splošne presoje in ločitve pozitivnih in negativnih sestavin: ta kritika je zelo konstruktivna; lotil se je kritike novega romana; uničujoča kritika; članek je doživel utemeljeno kritiko; žaljiva in zlonamerna kritika dramske predstave / literarna kritika / napisati kritiko; izdati svoje kritike v knjigi / družbena kritika
    // ed. skupek, celota takih analiz: slovenska kritika je film pohvalila / kritika ga uvršča med vodilne umetnike / pog. na premieri se je zbralo veliko kritike kritikov
  2. 2. negativna ocena česa: ne prenese, ne trpi nobene kritike; to dejanje zasluži (vso) kritiko / učenci pričakujejo kritiko
    ♦     lit. tekstna kritika
kvalitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje
♦ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi
kvantitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvantiteto: kvantitativne in kvalitativne razlike / kvantitativni odnosi med predmeti
♦ kem. kvantitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavlja procentualna količina sestavin kake snovi; lit. kvantitativni metrični sistem
laboratórijski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik
♦ elektr. laboratorijski ampermeter; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival
observácija -e ž (á) knjiž., redko opazovanje: zaradi slabega vremena je bila observacija skoraj nemogoča / observacija in analiza problema
pedagóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško
♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo
pozitivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pozitiviste ali pozitivizem: pozitivistična filozofija / pozitivistična miselnost / pozitivistična analiza; pozitivistično pisanje
prenatánčen -čna -o prid. (ȃ) preveč natančen: pri delu je prenatančen / prenatančna psihološka analiza / prenatančna navodila
prenicljív -a -o prid. (ī í) redko pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza
prenikàv -áva -o prid. (ȁ á) redko pronicljiv, pronicav: prenikav pogled / prenikava analiza
prodíren -rna -o prid. (ī) knjiž. prodoren: prodirni žarki / pogledati koga s prodirnimi očmi / prodiren mislec / prodirna analiza družbe
pronikàv -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. pronicljiv, pronicav: ta človek je zelo pronikav / pronikava analiza dogodkov / njen pronikavi pogled ga je zmedel / zaslišal je pronikav otroški jok
rádioaktíven -vna -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljika
♦ fiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi
segmentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na segment: segmentalna razporeditev mišic
● knjiž. analiza in segmentalni študij človekovega vedenja po delih
sekvénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sekvenco: sekvenčni posnetek / sekvenčna analiza / sekvenčna kompozicija
♦ elektr. sekvenčni (elektronski) računalnik računalnik, ki obdeluje podatke z vmesnim odlaganjem informacij v pomnilnik; sekvenčno vezje vezje s pomnilno lastnostjo
semántičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na semantiko: semantična razprava / semantična analiza / semantična zgradba gesla / semantične plasti pesmi
spektrálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spekter: spektralne značilnosti zvezd; ultravijoličasto spektralno področje / spektralna občutljivost fotografskega materiala / spektralno območje radijskih valov / spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; spektralne barve barve, ki nastanejo pri razklonu belega žarka; spektralne črte
sprevíd -a m (ȋ) knjiž. spoznanje, dojetje: sprevid celotne problematike / analiza pomaga do jasnega sprevida
● knjiž. storiti kaj po lastnem sprevidu preudarku
statístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na statistiko: zbrati statistične podatke; kratek statistični pregled; statistično poročilo / statistična analiza; statistične metode; statistična teorija / statistični analitik; statistični zavod; dobro organizirana statistična služba
♦ fiz. statistična mehanika mehanika, ki obravnava sisteme iz zelo velikega števila delcev
stávčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stavek: stavčna zgradba / zapletene stavčne zveze / stavčni člen sintaktična enota v stavku; stavčni poudarek; stavčna analiza; stavčna fonetika; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih
stilístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na stil ali stilistiko: stilistična sredstva / stilistična analiza dela / odpravljati, ugotavljati stilistične napake
strukturálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strukturo: strukturalne razlike, zakonitosti; strukturalne reforme, spremembe / strukturalna analiza jezika, pripovedništva
♦ lingv. strukturalna lingvistika jezikoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem notranje zgradbe jezika glede na fonološki, slovnični in leksikalni sistem
struktúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na strukturo: strukturni elementi; strukturne značilnosti / strukturna kriza; strukturne spremembe na vasi / strukturna analiza, razlaga pesmi
♦ biol., kem. strukturne beljakovine beljakovine, ki dajejo celici značilno obliko in strukturo; kem. strukturna formula formula, ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli; psih. strukturna psihologija psihološka smer, po kateri je zavest struktura, sestavljena iz psihičnih elementov; soc. strukturne kategorije prebivalstva kategorije prebivalstva glede na določene lastnosti, spol, starost, poklic, izobrazbo; zool. strukturne barve perja kovinske barve perja, nastale zaradi odboja svetlobe
studiózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. narejen, napisan zelo natančno, strokovno, z veliko študijsko prizadevnostjo: studiozni članki; studiozna spremna beseda knjige / studiozna analiza stanja
// zelo prizadeven: bil je marljiv in studiozen fant
subtílen -lna -o prid., subtílnejši (ȋ) knjiž. nežen, občutljiv: subtilen človek / subtilen izraz; subtilen liričen prizor / subtilna duševna dogajanja
// natančen, izostren: potrebna bi bila subtilnejša analiza teh postopkov / subtilne nianse; razvijati subtilno tehniko opazovanja
tekstolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tekstologijo: tekstološki problem / tekstološka analiza
vivisékcija -e ž (ẹ́) 
  1. 1. rezanje telesa živih živali v raziskovalne namene: opravljati vivisekcijo; protestirati proti vivisekciji
  2. 2. knjiž. analiza, razčlenjevanje: intelektualistična vivisekcija; neprizanesljiva vivisekcija družbe
faktoriálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. faktorski: faktorialna analiza
fáktorski -a -o prid. (á) adm. nanašajoč se na statistični postopek, ki temelji na računanju korelacij: faktorska analiza
fenomenolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fenomenologijo: fenomenološka analiza / fenomenološka metoda metoda, ki reducira predmet zavesti na bistvo
foliáren -rna -o prid. (ȃ) agr. nanašajoč se na liste rastlin, listen: foliarna analiza; foliarno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste rastlin
granulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na granulacijo: granulacijski sestav gramoza; granulacijska analiza kamnin / granulacijsko tkivo v rani
judikatúra -e ž (ȗ) knjiž. sodna praksa, sodstvo: analiza judikature; pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi / judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov
marksístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na marksiste ali marksizem: marksistična analiza, obdelava protislovij; marksistično delo; marksistično izobraževanje mladine / marksistični klasiki / marksistična dialektika; marksistična filozofija, sociologija
míkroekonómski -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na mikroekonomijo: mikroekonomska analiza / mikroekonomska količina
nadróben -bna -o prid., nadróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti; podroben: nadroben načrt, opis; nadrobna analiza, ocena / zastavljati nadrobna vprašanja
● knjiž. nadrobna trgovina trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah; trgovina na drobno
nèmarksístičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni marksističen: nemarksistična analiza, trditev; nemarksistično gledanje na probleme / nemarksistični sociologi
paradigmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na paradigmo: paradigmatična analiza / dejanje je paradigmatično
primerjálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda; rezultati primerjalnih raziskav; primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; lingv. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov
semiótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na semiotiko: semiotična analiza / semiotična estetika
sintagmátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sintagmo: sintagmatska analiza / sintagmatska zveza
sintéza -e ž (ẹ̑) sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze; analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo
// kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza germanskih, romanskih in slovanskih elementov
♦ bot. svetlobna sinteza fotosinteza; filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; kem. (kemična) sinteza spajanje različnih elementov v spojino
slogóven tudi slógoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̄) nanašajoč se na slog: slogovna analiza črtic; slogovna enotnost dela; razložiti slogovne značilnosti preteklih dob / vaje za slogovni pouk pri slovenskem jeziku
stílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stil: stilna analiza romana / splošna stilna usmeritev v našem povojnem kiparstvu; evropska stilna gibanja / stilne napake / stilni koncert koncert del z enakimi stilnimi značilnostmi; stilno pohištvo pohištvo, prilagojeno oblikovnim posebnostim določene dobe
♦ lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi
tékstoven in tekstóven -vna -o prid. (ẹ̑; ọ̄) nanašajoč se na tekst: tekstovni popravek; tekstovna analiza / tekstovni komentar / tekstovni del knjige
tekstuálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekst: tekstualna analiza / tekstualni in računski del poročila
ténzorski -a -o prid. (ẹ̄) mat. pri katerem se računa s tenzorji: tenzorski račun; tenzorska analiza
topologíja -e ž (ȋ) geom. geometrija, ki se ukvarja z invariantami pri zveznih preslikavah: topologija in funkcionalna analiza
razbòr -ôra m (ȍ ó) knjiž. razčlenjevanje, analiza: tako kaže razbor; kritičen, nepopoln, podroben razbor; na začetku je razbor sodobne lirike; razbor gospodarskih razmer / ta razbor je preveč oseben presoja, ocena
● zastar. nič ne reci brez razbora premisleka; knjiž. razbor pesmi je pomanjkljiv izbor
sámoanalíza -e ž (ȃ-ȋ) analiza samega sebe, svojih dejanj: to ga je spodbudilo k samoanalizi; razumska samoanaliza
Število zadetkov: 83