Tiskanje

aktualizácija -e ž (á)
prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje: aktualizacija antične drame; aktualizacija pouka; težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja sprožitev, oživitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

antíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

antíčne činéle -ih -él ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Bretanja ali Bretanija?

Med pisanjem elektronskega sporočila v brskalniku v okolju Windows mi je sistem moj zapis besede Bretanja podčrtal z rdečo in predlagal zapis Bretanija. Sem preveril s Franom in je dal prav meni. A vendarle - domnevam, da si Google ali pa Microsoft črkovalnika za slovenščino nista sama izmislila, pač pa ga tako ali drugače dobila iz slovenskih logov, kar pomeni, da ima kdo pri nas drugačno mnenje kot Fran. Na Gigafidi ima (pravilna) Bretanja sicer 461 konkordanc, (napačna?) Bretanija pa tudi kar 252.

Kaj menite? Bi kazalo dopustiti obojno rabo? Po moje bi bila pisava Bretanija celo bolj skladna s sistemom slovenskega jezika, saj se imena držav in pokrajin pogosto končujejo na -ija, tudi tiste, ki se v izvirniku končujejo na -nja (kot Sardegna = Sardinija). Kaže, da je Bretanja (Bretagne) tu izjema.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

čistúnski čistúnska čistúnsko pridevnik [čistúnski]

1.

navadno slabšalno ki si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno purističen

1.1.

navadno slabšalno

;

SINONIMI:

navadno slabšalno purističen

2.

ekspresivno ki pretirano skrbi za čistočo, higieno, red

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑čistun

deus ex machina -a -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

efezirski -a -o pridevnik

ki se nanaša na antične Efežane; SODOBNA USTREZNICA: efeški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

epigrám epigráma samostalnik moškega spola [epigrám]

iz literarne vede kratka zbadljiva pesem z duhovitim, satiričnim poudarkom

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epigramm in lat. epigramma iz gr. epígramma ‛napis’, iz epígraphō ‛napišem’, iz epí ‛na, nad’ + gráphō ‛slikam, rišem, pišem, vklešem’ - več ...

esej -a samostalnik moškega spola

pripadnik antične mistične judovske sekte, ki je zagovarjala asketsko življenje, celibat in skupno lastnino; SODOBNA USTREZNICA: esen

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda]

1.

daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku

1.1.

2.

iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna

3.

ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...

harmóničnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Helena ž osebno lastno ime Helena: bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi, kakor Helena im. ed. (V, 15) ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene im. mn. letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) Heléna, gr. Ἑλένη, zgled antične ženske lepote, hči Zevsa in Lede, Menelajeva žena, ki jo je Paris odpeljal v Trojo, kar je bil razlog trojanski vojni; → Elena.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

humanístično gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

izobrázba -e ž (ȃ)
1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost
// stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba
2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati:
a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje
b) potrebna je izobrazba okusa
c) izobrazba zemeljskih plasti
● ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture
♦ šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Izola

Predlog

Izole samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Sloveniji

IZGOVOR: [ízola], rodilnik [ízole]

BESEDOTVORJE: Izolan tudi Izolčan, Izolanka tudi Izolčanka, Izolanov tudi Izolčanov, Izolankin tudi Izolčankin, izolski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

klasicístična tragédija -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kóderkóli; in kóder kóli prislov [kódərkóli]

1.

navadno v zvezi od koderkoli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je

2.

navadno v zvezi od koderkoli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je

ETIMOLOGIJA: ↑koder koli

krotáli -ov m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Macedonar -ja m prebivalsko lastno ime Makedonec: Macedonary im. mn., kadar ſo bily Perſianskiga Krajla Dariusa vieli, s' slatimi ketinamy ſo bily svesali (IV, 476) ǀ Mocedonary im. mn. nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti (I/1, 228) Makedónci, gr. Μακεδόνες, prebivalci antične Makedonije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

modêrni plés -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

modulár -ja m z -em (á; ȃ) vpliv idej in ~ev antične civilizacije

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oblíž -a m (ī)
1. lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze: nalepiti, odtrgati obliž; ranjenec z obližem na čelu / lepilni obliž; obliž za rano / na licu je imela lepotni obliž; pren., ekspr. antične razvaline so lepotni obliž narave
2. knjiž. (mrzel) obkladek: oblagati vroče čelo z obliži
● ekspr. ta zmaga je obliž za vse dosedanje neuspehe tolažba, uteha; publ. kampanjska akcija bi zalegla komaj za obliž bi samo začasno rešila, omilila problem, težave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

odmèv -éva m (ȅ ẹ́)
1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov: odmev se oddaljuje, zamira; slišati odmev; glasen odmev; odmev korakov, strelov, zvonov; mrtev, je ribič ponovil kot odmev / knjiž. odmev se še lovi med drevjem; samo odmev odgovarja njegovemu klicu; pren., knjiž. pesem mu je bila odmev iz dragih krajev
♦ fiz. podaljšanje zvoka zaradi odboja zvočnih valov
// glagolnik od odmevati: odmev od sten
2. razpravljanje v javnosti, ki ga povzroči kak dogodek: predsednikov govor je imel močen odmev; roman je vzbudil velik odmev; prvi odmev na spremembo je bil ugoden / publ.: resolucija je naletela na širok odmev; članek je našel precej odmeva med bralci o njem so govorili, razpravljali / knjiž. nekrolog v časopisu je bil edini odmev pisateljeve smrti
3. publ. uspeh, učinek: sprejeti sklep je bil hitro pozabljen in ni imel odmeva; razpis je ostal brez odmeva
● ekspr. nad taboriščem je plaval odmev revolucionarne pesmi se je slišala revolucionarna pesem; publ. pisateljevo zanimanje za glasbo je dobilo odmev v njegovih romanih je vidno, se kaže; publ. pretep je imel odmev na sodišču obravnavalo ga je sodišče; knjiž. v Prešernovem slogu je precej odmevov antične mitologije sledov, vplivov; knjiž. odmev na ta kulturni dogodek se je ohranil v kroniki spomin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

olimpijȃda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

opòj -ôja m (ȍ ó) nav. ekspr.
1. kar povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: pijača je zanj opoj; blaženost opoja / v knjigah išče opoja; iz glasbila je znal izvabljati čudovit opoj; ljubezenski, zimski opoj
// ekspr. opojnost: opoj rož / opoj antične kulture
2. stanje čutnega in duševnega ugodja: opoj počasi izginja in spet se začenja vsakdanje življenje; vdajati se opoju; biti v opoju; to je storil v opoju svatovskega razpoloženja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pederastíja -e ž (ȋ)
spolna nagnjenost moškega do dečkov: antične pederastije ne bi smeli označevati s sodobnim pojmom biseksualnosti
// slabš. gejevstvo, homoseksualnost: roman obravnava tabuizirane teme, kot sta pederastija in druge spolne prakse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pójem-jmasamostalnik moškega spola

miselna predstava, ocena o določeni vsebini
- pojem za kaj
- , pojem v čem, kje
- , pojem iz česa
navadno v povedku izjemna vrednost, ocena
- biti pojem za kaj
- , pojem v čem, kje

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

pojem o

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

posodobítev -tve ž

1.

prilagoditev zahtevam sodobnega časa

SINONIMI:

modernizacija, posodobljenje

2.

dejstvo, da se kaj naredi aktualno, sodobno

SINONIMI:

aktualizacija, modernizacija, posodobljenje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

razvezáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od razvezati 3: z razvezavo antične zgodbe je ustvaril poučno prozno besedilo
2. jezikosl. razlaga besede, krajšave z besedami, ki jo sestavljajo: razvezava simbola Ag je srebro, okrajšave tj. pa to je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

razvezáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ vozlov; neobč. ~ antične zgodbe; jezikosl. |dekodiranje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

renesánčna komédija -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sméh Frazemi s sestavino sméh:
brúhniti v sméh, cŕkniti od sméha, crkováti od sméha, držáti se za trébuh [od sméha], íti na jók in sméh kómu, izbrúhniti v sméh, jók in sméh [v ênem méhu], planíti v sméh, póčiti od sméha, pókati od sméha, prásniti v sméh, sméh in jók [v ênem méhu], správiti kóga v sméh, správljati kóga v sméh, umírati od sméha, umréti od sméha, váljati se od sméha, zvíjati se od sméha

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

starožítnost -i ž (ī) knjiž.
1. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda: proučevati starožitnosti; antične, slovanske starožitnosti
● knjiž. kupovati starožitnosti starine
2. daljna preteklost: raziskovati starožitnost; v starožitnosti so ljudje težko živeli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tórzo -a m

nepopolno ohranjeni ali nedokončani kip, navadno brez glave in udov

SINONIMI:

torzni kip

GLEJ ŠE SINONIM: nedokončan

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

tragédija -e ž (ẹ́)
1. lit. gledališka igra, v kateri glavni junak v boju z nasprotnikom ali zaradi neobvladljive usode propade, izgubi življenje, žaloigra: napisati, uprizoriti tragedijo; antične tragedije; drama in tragedija / igrati, nastopati v tragediji / tragedija v treh dejanjih
// uprizoritev take igre: gledati tragedijo
2. ekspr. zelo žalosten dogodek, huda nesreča: na cesti se je zgodila tragedija; doživeti tragedijo; družinska tragedija / to je bila zanj tragedija zelo neugodna, huda stvar; opisovati tragedijo junakovega življenja tragično zgodbo; biti slep za tragedijo sveta nesrečno usodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

triréma -e ž

pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel

SINONIMI:

triera, troveslača

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

tróvesláča -e ž (ọ̑-á)
pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel: antične troveslače; plovba troveslače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tróvesláča -e ž (ọ̑á) antične ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

umétnost -i ž (ẹ́)
1. dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti: vpliv filozofije, revolucije na umetnost; stilne smeri umetnosti; umetnost in znanost / dela antične, renesančne, sodobne umetnosti; italijanska, slovenska umetnost; umetnost zaradi umetnosti nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena / računalniška umetnost ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
2. s prilastkom ta dejavnost glede na izrazno sredstvo, obliko: mojster filmske, gledališke umetnosti; akademija za likovno, upodabljajočo umetnost; slikarstvo, glasba in druge umetnosti / uporabna umetnost katere namen je umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov
3. likovna umetnost: zanimata ga zlasti umetnost in glasba; muzej moderne umetnosti / študirati umetnost
// dela te umetnosti: razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti / izdati zgodovino umetnosti v slikah
4. ed. umetniško ustvarjanje: v njegovi umetnosti se kažejo različni vplivi / dober poznavalec Cankarjeve umetnosti Cankarjevih del / ekspr. godci so razkazovali svojo umetnost
5. nav. ekspr., navadno s prilastkom dejavnost, ki zahteva spretnost, znanje na področju, kot ga izraža prilastek: razvoj tiskarske umetnosti; posredovati komu umetnost izdelovanja papirja
// spretnost, znanje, potrebno za tako dejavnost: njena frizerska, kuharska umetnost je vsem znana; sloveti po veliki govorniški umetnosti
// velika sposobnost delati to, kar izraža dopolnilo: vaditi se v umetnosti molčanja, poslušanja, pripovedovanja; ohranjena svetišča pričajo o veliki stavbarski umetnosti tega ljudstva; umetnost aranžiranja, oblačenja; umetnost branja in pisanja kitajskih znakov; vsa umetnost njihovega vojskovanja je v hitrem napadanju
// ed., v povedni rabi kar zahteva veliko spretnost, znanje: obvladovanje samega sebe je umetnost; zabijanje žebljev v hrastove deske je posebna umetnost; živeti s tako majhno plačo je velika umetnost; to narediti ni nobena umetnost ni težko
6. lastnost, značilnost umetniškega: poudarjati umetnost, ne ideološkost pesnitve / star. skladba, preprosta v umetnosti, umetna v preprostosti v zahtevni, zapleteni oblikovanosti
● publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole
♦ lit. besedna umetnost ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik; um. figuralna umetnost ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja; naivna umetnost ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija]

1.

pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil

2.

iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika

2.1.

iz literarne vede

3.

ekspresivno delo v verzih, navadno brez večje umetniške vrednosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz ↑verz + facere ‛delati, narediti’

ználec -lca m (ȃ)
knjiž. kdor kaj zna: znalec jezikov / znalec antične umetnosti poznavalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.