Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

arménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Armence ali Armenijo: armenski jezik; armenska literatura
♦ rel. armenska cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Armenija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Armenije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Armenija
država v Aziji
IZGOVOR: [arménija], rodilnik [arménije]
BESEDOTVORJE: Armenec, Armenka, Armenčev, Armenkin, armenski
armenski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
armenska armensko pridevnik
IZGOVOR: [arménski]
ZVEZE: armenska pisava

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Arménija -e ž, zem. i. (ẹ́) |azijska država|: v ~i
arménski -a -o (ẹ̑)
Arménec -nca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Arménka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Arménčev -a -o (ẹ̑)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

arménski -a -o prid.
GLEJ ŠE: jezik
jêzik -íka m
1.
gibljiv mišičnati organ v ustni votlinipojmovnik
2.
kar je po obliki podobno temu organu
SINONIMI:
ekspr. jeziček
3.
govorno in pisno sporazumevanje, omogočeno s sistemom izraznih znakovpojmovnik
SINONIMI:
vznes. beseda, nar. marenj
4.
uporaba sistema izraznih znakov za govorno in pisno sporazumevanje na določenem področjupojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. idiom
GLEJ ŠE SINONIM: govorica, kembelj, klepetav
GLEJ ŠE: beseda, govoriti, govoriti, govoriti, jezikav, jezikav, jezikav, jezikav, jezikav, latinščina, latinščina, list, molčati, molčati, molčati, molčati, molčati, obrekljiv, obrekljiv, obrekljiv, obrekljivec, obrekljivec, obrekljivec, obrekljivec, piker, piker, piker, piker, plamen, praprot2, praprot2, prevajalec, prevajanje, prevajati, prevajati, prevesti1, prevesti1, prevesti1, sansevierija, slovanščina, izreči, jezikav, koren, molčati, obrekljiv, obrekovati, obrekovati, obrekovati, ploskev, po domače, zgodovina, sanskrt

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví, bíti módre krví, do krví, do zádnje káplje krví, hládna krí, hlepéti po kŕvi [kóga], húda krí, iméti kàj v kŕvi, iméti módro krí, iz mesá in krví, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, krí in mesó, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je izgínila kómu z líc, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà v glávo kómu, krí je têkla v potókih, krí je udárila kómu v glávo, krí je zalíla kómu obràz, krí je zastála kómu v žílah, krí je zledenéla kómu v žílah, krí ledení kómu v žílah, krí ni vôda, krí têče kjé, krí vrè kómu [v žílah], krí za krí, krí zavrè kómu [v žílah], mesó in krí, mírna krí, mírno krí, módra krí, ne umazáti si rôk s krvjó, ohraníti hládno krí, ohraníti mírno krí, píti krí kómu, plačáti kàj s krvjó, plemeníta krí, postati mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, prelíti krí kóga, prelíti krí [za kóga/kàj], prelívati krí [za kóga/kàj], príti kómu v mesó in krí, púščati kómu krí, rdèč kot krí, scáti krí, tičáti v kŕvi kómu kàj, umazáti si rôke s krvjó, v kŕvi je kómu kàj, vróča krí, vróča krí se je ohladíla

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

armeniánski -a -o prid. armenski: armenianszke 'zenszke AIP 1876, br. 6, 7; armenijanszke dekline AIP 1876, br. 7

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

armenski -a prid. armenski: okuli Kraila Armenskiga rod. ed. m (V, 340) → Armenija
Boltazar -ja m osebno lastno ime Boltežar: ali ſvejsda li trem ſe je bila prikaſala: Gaspariu, Milicheriu, inu Boltaſariu daj. ed. (IV, 322) Bóltežar, srlat. Balthasar, po armenski legendi eden treh modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit rojenemu Kristusu.
Gaspar -ja m osebno lastno ime Gašper: ali ſvejsda li trem ſe je bila prikaſala: Gaspariu daj. ed., Milicheriu, inu Boltaſariu Gášper, lat. Casparus, po armenski legendi eden treh modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit rojenemu Kristusu.
Miliher -a m osebno lastno ime Melhior: ſvejsda li trem ſe je bila prikaſala: Gaspariu, Milicheriu daj. ed., inu Boltaſariu (IV, 322) Mélhior, po armenski legendi Melgon, eden treh modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit novorojenemu Kristusu.
Tigranes -n(es)a m osebno lastno ime Tigran: ta Ajdouski krajl Tigranes im. ed., leta je vojsko imel s'Ciruſam Perſianskem ǀ Tigranu daj. ed. sheno, inu krajleveſtvu je bil povernil ǀ k'ſadnimu Cirus je bil Tigrana tož. ed. premagal ǀ kadar kuli krajliza, krajla Tigranesa tož. ed. ſvojga mosha je vidila Tigrán, gr. Τιγράνης, armenski kralj (95–55 pr. Kr.)
Tiridates m osebno lastno ime Tiridat: sgrevajte ſe, inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli, Kakor Krajl Tiridates im. ed. ǀ Kakor svej Tiridates im. ed. de Ripsima je ſilnu lepa, jo puſti po ſili K'ſebi perpelat (I/2, 20) Tiridát II., gr. Τιριδάτης, armenski kralj (3.–4. stol.)

Gemološki terminološki slovar

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

arménski kámen -ega -mna m
azurít -a m
kámen -mna m
lápis lázuli -a -- m
Število zadetkov: 19