artikulácija -e ž (á)
1. jezikosl. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu
2. glasb. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva
3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

artikulácija -e ž, pojm. (á) ~ soglasnika izgovor, izgovarjava; anat. ramenska ~ ramenski sklep

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

artikulácija -e ž
GLEJ SINONIM: izgovarjava, sklep

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

artikulácija – glej artikulȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

artikulácija -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

artikulácija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

artikulȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dorzálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na hrbet; hrbten: dorzalna stran telesa
 
jezikosl. dorzalna artikulacija oblikovanje glasov s hrbtom jezika; zool. dorzalna plavut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

izréka -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kôstni sklèp -ega sklépa m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Podomačevanje poljskih imen: »Stękała«

Ali lahko ime poljskega skakalca pišemo brez posebnih črk? V poljščini je ime zapisano Andrzej Stękała, FIS zapisuje to Stekala (brez posebnih črk). Na RTV so njegovo ime dolgo časa govorili [štekala], sedaj govorijo [stenkala]. V prenosu je novinar povedal, da je zaradi teh posebnih črk pravilno izgovarjati [stenkala]. Če je v slovenskem besedilu ime napisano brez teh posebnih črk, je potem pravilen izgovor [stekala]?

Gledal sem v pravopisu, ampak tega imena ni. Na podlagi drugih poljskih imen ne vem, ali lahko pišem brez posebnih črk. Lódž je napisan tako, čeprav je poljsko Łódź. Szczécin, Oświęcim pa ima posebne črke. Kako vem, kdaj so v pravopisu napisane posebne črke, kdaj pa naglas (ali je pri Lódž in Szczécin posebno znamenje, ali naglas)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Število zadetkov: 11