Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ascet ipd. gl. asket ipd. 
askét -a (ẹ̑) kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim: bil je pravi asket; srednjeveški asketi; imel je obraz asketa
 
rel. kdor skuša doseči krščansko popolnost
askétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od asket
fakír -ja (í) v indijskem okolju asket, ki je navadno tudi čarovnik: zamaknjenost fakirjev
stilít -a (ȋ) asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra
Število zadetkov: 5