avštrija -e (avštrija, avstrija°) samostalnik ženskega spola oborožen upor, navadno proti oblasti; SODOBNA USTREZNICA: punt
FREKVENCA: 11 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Čèsko -ga s Češka: vu Austrio i Csehszko prejk peliszno KOJ 1848, 25; je tudi Cseszko, Moravszko vkrajpograbo KOJ 1848; najlepši se na Českom nájde AI 1878, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nèzgóudivši se prisl. ki se ni zgodil: Z-toga niedno sze nezgoudivsi, razkácsen Béla I. z-vojszkov setüje nad Austrio KOJ 1848, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
obiršášiti -im dov. oglobiti: ár ga je Gejza II. nagányao, Austrio obirsáso KOJ 1848, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pobègnoti -em dov. pobegniti, uiti: Dávid je vo mogao pobegnoti z-Jeru'sálema KM 1796, 63; Goszpodi sze szkrivati, pred nyimi pobegnoti, je po divjácskom KOJ 1845, 28; prouti ſztante vrági i pobegne od váſz KŠ 1754, 118; Marko komaj 'siv pobegne KOJ 1845, 115; Salamon v-Austrio pobegne KOJ 1848, 19; pobegnite vszi nepriátelje KM 1783, 174; naj necsiszti Düjh od méne pobegne KM 1783, 56; Pobegno je záto Moj'zes na eto rejcs KŠ 1771, 361; da je Luther vu Izlebijo pobegno KOJ 1845, 70; od koga obráza je pobegnola zemla KOJ 1845, 804; je tüdi nej pobegnola od nyih szlo'snoszt KOJ 1833, IX; I tak zgroba pobegnole, Márie BKM 1789, 97 pobègnovši -a -e ko je pobegnil: naj po tej bodete Bo'ze natúre tálniczke, pobegnovſi on na ſzvejti ſzkvarjenyá KŠ 1771, 717; Králove vojszké pobegnovsi pobegnejo TA 1848, 52 pobègnjeni -a -o sam. pobegli: Ti pobegnyeni zEgyptoma v Názareth priſeſztje KŠ 1771, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
podjármati -am dov. podjarmiti, podvreči: szlobodnoszt szvoje düsnevejszti niksoj zemeljszkoj oblászti nedájo podjármati KOJ 1845, 68; Odned vdári vu Austrio, podjárma tam tudi vnouge várase KOJ 1848, 67 podjármani -a -o podjarmljen, podvržen: Zdáj szo podjármani národje 'selno priliko popadnili KOJ 1848, 5; Ottokar nyemi je pa nazájpüszto vsza podjármana meszta i kraje KOJ 1848, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pooblástiti -im dov. pooblastiti: Pápa Kajetána Kardinála pooblászti Luthera prizvati KOJ 1845, 57; József I. Pálfi Jánosa pooblászti z-Rákóciom vu pogájanye sze püsztiti KOJ 1848, 105 pooblásteni -a -o pooblaščen: Celjenszki Vourih za Austrio szo pooblászteni Ravnitelje KOJ 1848, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
razkáčiti se -im se dov. razkačiti se, zelo se razjeziti: Szlovenje náglo sze nerazkácsijo KOJ 1845, 73; Augustinov glavár sze je tak razkácso KOJ 1845, 55 razkáčeni -a -o razkačen, zelo jezen: Z-toga niedno sze nezgoudivsi, razkácsen Béla I. setüje nad Austrio KOJ 1848, 20; Záto Stevan II. razkácseni hiti vu Szervio KOJ 1848, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
raztr̀gati tudi rastrgàti -am dov. 1. raztrgati, razbiti: Nemore niſcse poſzoude toga mocsnoga raztrgati KŠ 1771, 110; nacsi raztrga nouvo vino poſzoudo KOJ 1848, 108; ſzvinyé, naj ga vrnoucse váſz raſztrgajo KOJ 1848, 21; pren. Da duse moje, i neraztrgajo je TA 1848, 6; Raztrgajmo nyi vezala TA 1848, 3; Ali raztrgao je i vezala KŠ 1771, 194 2. povzročiti razpad: ino szo na szkrivnyem miszlili Austrio raztrgati KOJ 1848, 109 raztr̀gati se -am se 1. raztrgati se: Nyi [knig] papire je vezár vküpzasio, da sze nebi raztrgale KAJ 1870, 6 2. razpasti: i ovak bi sze Ausztria raztrgala AIP 1876, br. 2, 3; Ka ſze je raztrgalo Salamonovo Králeſztvo, zrok je bio KM 1796, 68 3. odpasti: i raztrgali ſzo ſze 'znyega lanczi KŠ 1771, 114 4. ločiti se: zaposztavki sze i teda raztrgajo od verbuma KOJ 1833, 124; bojao ſze je jezernik, naj ſze ne raztrga Paveo od nyih KŠ 1771, 414 5. razcepiti se: Raztrgala ſze je pa ta vno'zina meſzta KŠ 1771, 385 raztŕgani tudi rastr̀gani -a -o raztrgan: vlecseni po braſzklavoj zemli ſzemo tá raſztrgani je KŠ 1771, 101; ſzmiluj ſze nad tvojov raſztrganov ovcsárniczov KŠ 1771, 832; i raztrgane ploté je popravo KM 1790, 76; Rongyos, raztrgan -a -o AIN 1876, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
švábski -a -o prid. švabski: Tam odned denok more v-Austrio nazáj, ár szo sze svábszki nyegovi szoldáczke zbontárali KOJ 1848, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
založìti -lòžim dov. založiti, zastaviti: Zálogolni; zalo'siti KOJ 1833, 186; je primoran Brandenburgio polszkomi Králi zalo'siti KOJ 1848, 52; králevszka imánya v-árendo zalo'si KOJ 1848, 34; Paveo ſzám ſzebé zevſzim Filemoni za nyega zalo'zo KŠ 1771, 664 zalòženi -a -o 1. založen, zastavljen: Mámo eti edno veliko zálogo, stera je zalo'sena do toga veſzéloga Jürjavoga dnéva SIZ 1807, 17 2. zaseden: pokedob Austrio zdáj z-velikov vojszkov zalo'seno nájde KOJ 1848, 79
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.