altána -e ž (ȃ) knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni;
hiše z altanami in balkoni // senčnica1, uta: vrt z altano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
loggia -e [lódža] ž (ọ̑) 1. stavba, zaprta na eni ali več straneh samo s stebri: renesančna loggia;
loggia na trgu obmorskega mesta 2. grad. v stavbo umaknjen, na sprednji strani odprt prostor, z vrati povezan z notranjimi prostori: loggie in balkoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
terása -e ž (ȃ) 1. tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej: sedeti na terasi;
kavarniška, letališka terasa;
velika terasa;
terasa v prvem nadstropju;
gostilna s teraso;
terase in balkoni / pokrita, zaprta terasa // ravna, tlakovana streha: nad garažo imajo teraso; ograja terase 2. stopnici podobna tvorba na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda: terase kažejo, kje je tekla reka / hiša stoji na terasi / jezerska, rečna terasa / breg se je spuščal v širokih terasah // vodoravna ali rahlo nagnjena ploskev in strmina, ki jo loči od druge take ploskve na pobočju, narejena zlasti za obdelovanje: narediti, utrditi teraso / terase so zasajene s trtami
♦ alp. ravna ali malo nagnjena ploščad v skalovju; gredina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.