barába -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba;
ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga;
ali še vedno hodi s tisto barabo? // zastar. postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
BarabaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [báraba], rodilnik [bárabe] in [báraba]
BESEDOTVORJE: Barabov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
barába -e ž, člov. (ȃ) slabš. |ničvreden, malovreden človek|: Ta ~ me je ogoljufal(a)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
barába -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
barȃba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Baraba -a m osebno lastno ime
Baraba:
Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
baraba ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
baraba ► baˈraːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
barábež -a m z -em člov. (ȃ) omilj. |baraba|barábežev -a -o (ȃ) omilj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
barábica -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. manjšalnica od baraba: bil je prava barabica 2. nekdaj poulični otrok: predmestne barabice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
barábica -e ž, člov. (ȃ) manjš.; ljubk. |nagajiv otrok|; omilj. |baraba|barábičin -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
barabín -a m, člov. (ȋ) omilj. |baraba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
barabȋn – glej barȃba
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
barabȋnski – glej barȃba
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
barabón -a m, člov. (ọ̑) omilj. |baraba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
BarabovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [barábou̯], ženski spol [barábova], srednji spol [barábovo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu,
iméti pólne hláče,
izprašíti kómu hláče,
kóga je kàj v hláčah,
kóga je kóliko v hláčah,
kot [da] bi imél pólne hláče,
ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče,
menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče,
nosíti hláče,
pès poméri kómu hláče,
podélati se v hláče,
pomériti kómu hláče,
skočíti v hláče,
srcé je pádlo v hláče kómu,
strésati kóga iz hláč,
strésti kóga iz hláč,
tŕgati hláče po šólskih klopéh,
uíti v hláče kómu,
žêna hláče nósi,
žénska hláče nósi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
izglédati -am
tudi zglédati -am
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.
3.
brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka,
bíti óstrega jezíka,
bíti strupénega jezíka,
brez dláke na jezíku,
bŕzdati jêzik,
dobíti píko na jezíku,
dólg jêzik,
držáti jêzik za zobmí,
govoríti ísti jêzik,
iméti [dôbro] namázan jêzik,
iméti dólg jêzik,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti jêzik kot káča,
iméti jêzik óster kot mèč,
iméti kàj na jezíku,
iméti kàj na kôncu jezíka,
iméti nabrúšen jêzik,
iméti óster jêzik,
iméti píko na jezíku,
iméti strupén jêzik,
jêzik srbí kóga,
jêzik têče kómu kàkor mlín,
jêzik za zóbe,
káčji jêzik,
máčka je snédla jêzik kómu,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
nájti skúpni jêzik,
namázan jêzik,
ne iméti dláke na jezíku,
ti je múca jêzik snédla,
ugrízniti se v jêzik,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
klóp Frazemi s sestavino klóp:
bíti na zatóžni klópi,
dŕgniti šólske klopí,
gúliti šólske klopí,
oslôvska klóp,
posadíti kóga na zatóžno klóp,
postáviti kóga na zatóžno klóp,
pripeljáti na zatóžno klóp,
sedéti na zatóžni klópi,
sésti na zatóžno klóp,
sésti v šólske klopí,
tŕgati hláče po šólskih klopéh,
vrníti se v šólske klopí,
zapustíti šólske klopí,
zapúščati šólske klopí,
znájti se na zatóžni klópi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo,
bíti krváv pod kóžo,
bíti v dôbri kóži,
bíti v kóži kóga,
bíti v slábi kóži,
dobíti kúrjo kóžo,
dôbro se počútiti v svôji kóži,
doživéti kàj na lástni kóži,
dragó prodáti svôjo kóžo,
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže],
iméti debélo kóžo,
iméti kóžo debélo kot slòn,
iméti kúrjo kóžo,
iméti slônjo kóžo,
iméti slônovo kóžo,
iméti tŕdo kóžo,
izkúsiti kàj na lástni kóži,
kómu je kàj písano na kóžo,
kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže,
kúrja kóža,
móker do kóže,
na lástni kóži,
ne bíti v dôbri kóži,
ne môči iz kóže kóga,
ne môči iz [svôje] kóže,
ne počútiti se dôbro v svôji kóži,
ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži,
nosíti svôjo kóžo napródaj,
občútiti kàj na lástni kóži,
odnêsti célo kóžo,
odnêsti zdrávo kóžo,
oskúbsti kóga do kóže,
preizkúsiti kàj na lástni kóži,
premóčen do kóže,
premočíti do kóže,
prepričati se na lástni kóži,
reševáti svôjo kóžo,
rešiti svôjo kóžo,
s kóžo in kostmí,
sáma kóst in kóža je kóga,
skočíti iz kóže,
slabó se počútiti v svôji kóži,
trésti se za svôjo kóžo,
vólk v óvčji kóži,
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže,
zlésti pod kóžo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
later
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
loter
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
malopridnež gl.
baraba, grdoba, kanalija, lump, lopov, mrkej
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
opȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ôsel Frazemi s sestavino ôsel:
délati ôsla iz kóga,
iméti kóga za ôsla,
krónan(i) ôsel,
ôsel krónani,
ôsel stári,
stári ôsel,
tŕmast kot ôsel
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
podščúkniti, -ščȗknem, vb. pf. aufhetzen, Dict.; podščuknili so celo krdelo, da bi prosili le za Baraba, Schönl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
poimenováti -újem dov. (á ȗ) dati, določiti ime: kraj so tako poimenovali že pred stoletji / otroka so poimenovali po dedu; tako se je sam poimenoval / poimenovati šolo, ulico po narodnem heroju / soseda je poimenoval baraba, barabo rekel mu je
● ekspr. poimenovati s pravim imenom opisati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
poimenováti -újem dov. poimenovánje; drugo gl. imenovati (á ȗ) koga/kaj ~ otroka po dedu; poud. ~ kaj s pravim imenom |opisati tako, kot je v resnici|; redk. poimenovati koga kaj ~ soseda baraba reči sosedu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
punk -a m [pȃnk]
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rób Frazemi s sestavino rób:
bíti na róbu obúpa,
bíti na róbu prepáda,
na róbu obúpa,
pahníti kóga/kàj na rób prepáda,
postáviti se kómu/čému po róbu,
potísniti kóga/kàj na rób prepáda,
pripeljáti kóga/kàj na rób prepáda,
privêsti kóga/kàj na rób prepáda,
správiti kóga/kàj na rób prepáda,
státi na róbu prepáda,
znájti se na róbu obúpa,
znájti se na róbu prepáda,
živéti na róbu obúpa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati] 1. oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja1.1. ekspresivno premikati se ob oddajanju takega zvoka
2. slabšalno igrati na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šȗft -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tolovȃj -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ùj in új razpolož. medm. (ȕ; ȗ) ~, ti baraba; ~, ~, kako to peče; ~, si občutljiva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti] 1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.