baráka -e ž (ȃ) zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake;
stanovati v baraki;
lesena baraka;
taboriščne barake;
barake za vojaštvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
jedílniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jedilnico: sesti za jedilniško mizo / jedilniška baraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
špránjast -a -o prid. (á) poln špranj: lesena stena je bila razpokana in špranjasta;
špranjasta vrata / špranjasta baraka / ekspr. špranjaste oči priprte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
grélnica -e ž (ẹ̑) 1. prostor, v katerega se hodijo ljudje gret: baraka je služila za grelnico 2. zastar. termofor: k nogam mu je dala vročo grelnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
izvŕšniški -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na izvŕšnike: izvršniška baraka / izvršniška tajnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kantínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kantino: kantinska baraka / ekspr. kantinske cene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
lópa -e ž (ọ́) 1. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: vleči voz iz lope;
stati pod lopo / čolnarska lopa; lopa za žagan les, letala // pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju: ljudje so prihajali iz cerkve in postajali v lopi; mize v gostilniški lopi verandi / cerkvena lopa // hišica, baraka: oglarska, stražna lopa 2. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: gradnja nove lope / ladjedelska, montažna, tovarniška lopa; sejemske lope; strelske lope na sejmu 3. star. senčnica1,
uta: sedeti v lopi;
senčna, zelena lopa;
lopa na vrtu 4. zastar. veža, avla: stal je v lopi in si ni upal naprej
♦ alp. lopa prostor pod previsom v skalovju; arhit. arkadna lopa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sám1 -a -o tudi -ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam;
želel je biti sam z njo;
ostali smo sami sredi gozda;
pohiti, otroka sem pustila samega;
našel jo je samo doma;
čisto, ekspr. strašno sam / na obisk je prišel sam; nikamor ne boš šla sama / otroci so ostali sami na svetu brez staršev, bližnjih; že nekaj let živi sama / nič ne bi rekla, če bi bilo več otrok pri hiši. Tako pa sem sama edinka / ekspr.: bil je sam samcat, star. samcat sam; ostal je sam samcat na njivi popolnoma sam / živeti sam zase 2. izraža, da kdo dela, je brez pomoči, sodelovanja drugih: pri tem prizadevanju je bil sam;
otrok že sam hodi;
naredi, ugani, znajdi se sam;
vse delo je morala opraviti sama / predsednik bo sam uredil zadevo; sama bom govorila z njim / sam si to hotel, želel; pravico ima, da se odloči sam; sam se je prijavil oblastem; sam veš, vidiš, kako to gre / biti, igrati sam proti trem / mozoljev ne smemo stiskati sami 3. izraža, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: lasje se mu sami kodrajo;
baraka se že sama podira;
ljubezen je nekaj, kar pride samo / ekspr.: besede so mu kar same letele na papir; pecivo se je kar samo topilo v ustih / snov se lahko vname sama, brez dotika s plamenom // v zvezi s se poudarja tako dogajanje: stara peč se je podrla sama od sebe; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; mislili so, da se bo vse uredilo kar samo od sebe; to ni zraslo samo od sebe; to se razume samo ob sebi; okoliščine same po sebi niso ugodne; to je samo po sebi umevno 4. izraža osebni zaimek: sam ni pil, zato ni maral pijancev;
pomagali so nam, čeprav tudi sami nimajo dovolj;
drugi so zadovoljni, sam pa mislim, da nekaj ni v redu;
po tem pogovoru sama ni vedela, kaj naj si misli // z osebnim zaimkom poudarja osebo, na katero se nanaša: tudi vi sami ste malo krivi; ti nazori so del njega samega; nje same ni mogel prestrašiti, otroci pa so se bali; ekspr.: želi si pravičnejši svet, on sam pa še zdaleč ni tako pravičen; ti sama me boš spravila v grob // poudarja pomen besede, na katero se veže: sam njegov nastop je bil izreden; minister je moral odstopiti, predsednik sam pa se je znašel v zelo neprijetnem položaju / gre predvsem za njen odnos do sočloveka, do samega dela 5. v zvezi s se poudarja odnos do osebkaa) v nepredložni zvezi, navadno ujemajoč se v sklonu: samemu ali sam sebi naj pripiše, če bo kaj narobe;
s takim ravnanjem škodi samemu sebi;
hvali samega ali sam sebe;
obvladati samega sebe;
samo ali sama sebe je zaničevala / alkoholik ni več gospodar samega sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe;
norčevati se iz samega sebe;
zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega;
stanovanje sta imela popolnoma sama zase;
hiša stoji sama zase;
besedilo samo na sebi ni nič posebnega;
zmaga nad samim seboj;
bila je nezadovoljna s samo seboj 6. v zvezi sam svoj neodvisen, samostojen: sem sam svoj in ravnam, kakor hočem;
z zaposlitvijo je postala sama svoja;
poročila se je in postala sama svoja gospodinja / knjiž. od nekdaj so bili sami svoji, brez graščakov in grajskih davščin svobodni; ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen// v imenovalniku ednine moškega spola tudi samsvoj čudaški, poseben: govorili so, da je pust in sam svoj človek; ko bi ne bila tako boječa in sama svoja
● star. žena je zaupala možu, da ne bosta več dolgo sama da je noseča; ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; nar. ne bodi tako sam svoj trmast; nar. zdaj, ko nisem več sama (s seboj), me puščaš v sramoti ko sem noseča; sestre so se poročile, ona pa je ostala sama neporočena, samska; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase; sam.:, nar. sinu so dali ime po meni, tako je želela sama žena; poklicati, zvabiti koga na samo; večkrat je poskusil na samem govoriti z njo; sklenil je, da bo na samem obračunal z njim; hiša stoji na samem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
svetílničar -ja m (ȋ) kdor skrbi za pravilno delovanje in vzdrževanje svetilnika: oče je bil svetilničar na otoku;
baraka svetilničarjev // nekdaj kdor nadzoruje in prižiga ulične svetilke: svetilničar je očistil svetilke
♦ mont. delavec, ki pripravlja, čisti in polni jamske svetilke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zasteníčen -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima stenice: zasteničena baraka, soba;
zasteničena odeja, postelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
barákica -e ž (ȃ) manjšalnica od baraka: samotna barakica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
lesenjáča -e ž (á) knjiž. lesena hiša, baraka: postaviti lesenjačo;
v lesenjači je bila urejena točilnica;
lesenjača iz hrastovine // ekspr. lesen predmet, izdelek sploh: invalid z okorno lesenjačo / to staro lesenjačo še vedno uporabljajo v obalnem prometu barko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.