bárvati -am nedov. (ȃ) - 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice
♦ med. barvati histološki preparat - 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz
bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ústnica -e ž (ȗ) - 1. vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine
- a) pri človeku: ustnice so mu drhtele od vznemirjenja; barvati, ličiti ustnice; v zadregi si je grizel ustnico; oblizovati si ustnice; stisniti ustnice; zmočiti bolniku ustnice; okrog ustnic so se ji naredili izpuščaji; poljubiti na ustnice; blede, brezkrvne, rdeče ustnice; čutne, debele, mesnate, naprej potisnjene, štrleče, velike ustnice; od mraza pomodrele, razpokane ustnice; spodnja, zgornja ustnica; robovi ustnic; črtalo, rdečilo za ustnice / skriviti ustnice v posmeh; odhajali so s pesmijo na ustnicah pojoč
// zajčja ustnica prirojena preklana zgornja ustnica
● ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila; ekspr. v takem položaju ne kaže drugega kot stisniti ustnice se obvladati, potrpeti; ekspr. beseda, prošnja mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal - b) pri nekaterih sesalcih in ribah: konjska, pasja ustnica
- 2. muz. posebno oblikovana odprtina cevi, kjer se pod vplivom zračnega toka tvori zvok: ustnice pri orgelskih piščalih
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; male, velike sramne ustnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lás -ú in -a m, mn. lasjé, tož., v prislovni predložni zvezi tudi láse (ȃ) - 1. nitast izrastek na človeški glavi: las izpade, osivi, raste; izpuliti si siv las; potisniti si lase s čela; pramen, šop las; tanek kot las; žal mi je, kolikor imam las na glavi zelo
// umetni in naravni lasje / odstraniti lase z obleke; pomesti lase
// mn. celota teh izrastkov: lasje mu hitro rastejo, se mu redčijo, sivijo; barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase; dobro prečesati lase; beliti lase z dvokisom jim odvzemati naravni pigment; seči z roko v lase; vleči koga za lase; ima bujne, goste, kodraste, razmršene lase; ljudje s črnimi, rdečimi lasmi; ekspr. srebrni, zlati lasje; mastni, suhi lasje; mehki, trdi lasje; ekspr. svileni, ščetinasti lasje; dekle svetlih las, s svetlimi lasmi / dobiti sive lase osiveti; pog. izgubiti lase postati plešast; pustiti si rasti lase ne striči si jih
// stopila je pred ogledalo in si popravila lase frizuro, pričesko; ima na kratko ostrižene lase; nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave
// krtača, lak za lase; sušilnik za lase električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las
// star. dlaka, kocina: izpuliti si las iz brade, brk - 2. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: dolg, gost las; las flanele, pliša, žameta; las preproge
- 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na las izraža odsotnost omejitve glede enakosti: njune izpovedi se na las ujemajo; na las sta si podobna; ali je res tako? Na las tako
- 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za las izraža
- a) zelo majhno stopnjo: njegova naloga je za las boljša / niti za las ne bom popustil prav nič
// za las je manjkalo, pa bi (bil) umrl - b) težavnost uresničitve: za las smo ušli nesreči / za las je šlo, je zastokal, ko je bil kamion mimo bili smo v zelo veliki nevarnosti, da bi se zadeli
● šalj. sinoči je toliko pil, da ga danes lasje bolijo se zelo slabo počuti, ima mačka; ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; lasje so mi vstajali, pog. so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. nihče mu ne bo skrivil lasu mu ne bo storil nič hudega; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana; ekspr. zardeti do las po vsem obrazu, zelo; iti z roko skozi lase potegniti z razkrečenimi prsti roke po lasišču, laseh; šalj. pijača mu že gre, leze v lase opijanja se, postaja pijan; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se; ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; ekspr. njegovo življenje visi na lasu je zelo ogroženo; je zelo bolan; v laseh ekspr. otroci so si hitro v laseh se sprejo; se stepejo; ekspr. ali sta si s sosedom v laseh v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. ta plemena so si večno v laseh se bojujejo; sivi lasje ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. otroci mu delajo sive lase mu povzročajo velike skrbi; ekspr. takrat boš ti imel že sive lase boš star; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne
♦ agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in drobnimi cveti brez cvetnega odevala, Callitriche
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pražíljka -e ž (ȋ) nar. - 1. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo pražiljke
// rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: barvati pirhe s pražiljko - 2. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in pražiljke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
preparát -a m (ȃ) - 1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa
- 2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti
♦ med. barvati histološki preparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bárva -e ž (ȃ) - 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
- 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
- 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
- 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
- 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
- 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
- 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
- 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bròšč bróšča m (ȍ ọ́) - 1. bot., navadno v zvezi barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum: barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve
- 2. barvilo iz broščevih korenik: barvati z broščem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mázati mážem nedov., mázala in mazála (á ȃ) - 1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: mazati čevlje, jermene; kose kruha mazati z marmelado, maslom; mazati se po hrbtu; mazati se s kremo za sončenje / mazati smuči
// ekspr. barvati, pleskati: belo steno je rdeče mazal / slabš. mazati platno slikati - 2. pog., ekspr. ličiti: mazati obrvi; ona se preveč maže; mazati si oči
- 3. dajati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: mazati ležaje / mazati kolo, stroj; puško je dobro mazal
- 4. pog. podkupovati: mazati koga z darili, denarjem; njihov šef se da mazati
- 5. delati kaj umazano: ne maži zvezkov; s čevlji mi mažeš hlače; pri delu se mu ni treba mazati; ne maži si obleke / ekspr. turisti mažejo stene s svojimi čačkami; slabš. mazati papir pisateljevati, pisati
// ekspr. jemati komu ugled, sramotiti: prati svoje in mazati tuje ime; da bi sebe opral, nas maže - 6. ekspr. tepsti, pretepati: mazati koga z leskovo palico; mazati ga po goli koži
- 7. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: mazal mu je, če je le imel priložnost
- 8. pog., ekspr. reševati koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: mazal ga je ven, kolikor je mogel; mazati se iz zadrege s praznimi izgovori
● slabš. težko ga gledam, ko tako maže počasi dela; ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. ne maže si rok z delom noče ročno delati; noče delati sploh; pog., ekspr. jaz jo pa počasi mažem po poti grem, hodim; žarg., šport. njihova reprezentanca nas povsod maže premaguje; ekspr. mazati komu oči prikazovati komu kaj drugače, kot je v resnici; ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni; slabš. mazati številke na tablo pisati; pog., šalj. človek ne more samo delati, treba je tudi mazati piti, jesti; če ne mažeš, ne teče
♦ gastr. nanašati na testo, meso tanko plast redkega živila; nanašati nadev na razvaljano testo za potico ali na biskvit za torto, rolado
mázan -a -o: ležaji so dobro mazani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
písanka1 -e ž (í) - 1. nar. pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati pisanke
- 2. zool. majhna sladkovodna riba s temnima progama vzdolž bokov, Alburnus bipunctatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pištóla -e ž (ọ̑) - 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez krogle
- 2. teh. pištoli podobna priprava, navadno na stisnjen zrak: barvati, nanašati s pištolo; lakirna pištola; varilna pištola varilnik; pištola za brizganje
♦ voj. pištola lahko ročno orožje s kratko cevjo, pri katerem so naboji spravljeni v okviru, ki se vstavi v ročaj; mavzer pištola; signalna pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
razpršílo -a s (í) - 1. sredstvo, ki se pri uporabi razpršuje: izdelovati razpršila; barvati, škropiti z razpršilom; uporaba razpršil v kmetijstvu
- 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: razpršilo proti mrčesu / lak v obliki razpršila
// posoda s takim kemičnim sredstvom: razpršilo je prazno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
rumeníca -e ž (í) - 1. redko zlatenica: zboleti za rumenico
- 2. nar. prekmursko pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati rumenice
● knjiž. izrazita rumenica je izdajala bolezen na jetrih rumena barva (polti)
♦ fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke rumene barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
rumenílo -a s (í) - 1. rumeno barvilo: barvati z rumenilom / listno rumenilo
♦ kem. kromovo rumenilo rumen prah iz svinčevega kromata in svinčevega sulfata za oljnato rumeno barvo - 2. lastnost rumenega, rumena barva: po rumenilu kože se mu vidi, da je bolan / rumenilo cvetja, žita / ekspr. rumenilo zahajajočega sonca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
úsnje -a s (ú) - 1. živalska koža, strojena brez dlake: usnje se lomi, razpoka; barvati, loščiti, mehčati usnje; šivati usnje; predelati kože v usnje; belo, črno, rdeče, svetlo usnje; gladko, kosmateno, mehko, tanko, težko usnje; tovarna usnja; čevlji, plašč iz usnja / galanterijsko, knjigoveško usnje; gornje za vrhnje dele obutve, spodnje usnje za spodnje in notranje dele obutve; goveje, kozje, ovčje, svinjsko, telečje usnje
- 2. žarg., šport. nogometna žoga: v zadnjem trenutku je odbil usnje v kot / nogometno usnje
♦ obrt. knjiga je vezana v usnje hrbet in platnice so prevlečeni z usnjem; usnj. blanširati, lomiti, strojiti usnje; jermensko usnje za pogonske jermene; kromovo usnje strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata; oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice; podplatno usnje; transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, usnje [us.]
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
vodénka -e ž (ẹ́) - 1. vrtn. grmičasta lončnica z mesnatimi stebli, suličastimi listi in belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti, Impatiens walleriana: na oknih cvetijo vodenke
- 2. bot., navadno v zvezi navadna vodenka v mirni vodi in ob bregovih rastoča trava z drobnimi, navadno rahlo vijoličastimi klaski, Catabrosa aquatica: loček in vodenka
- 3. agr. vodena hruška brez okusa in arome: za hišo raste vodenka
- 4. nav. mn., žarg., šol. vodena, vodna barvica: barvati z vodenkami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
barvína -e ž (í) redko barvilo: rdeča krvna barvina / barvati z organskimi barvinami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prèdpripráviti -im dov. (ȅ-á ȅ-ȃ) publ. predhodno pripraviti: predpripraviti živilaprèdpriprávljen -a -o: barvati stene s predpripravljenimi barvami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
púrpur -ja m (ȗ) knjiž. vijoličasto rdeča barva: purpur svilene tkanine // škrlat: barvati s purpurjem / kardinali v purpurju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
trepálnica -e ž (ȃ) dlaka na robu veke: trepalnice izpadajo;
trepalnica mu je padla v oko // mn. celota teh dlak na robu veke: barvati si trepalnice; povesiti trepalnice; dolge, goste trepalnice / umetne trepalnice; ščetka za trepalnice / od solz pordele trepalnice veke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
fuksín -a m (ȋ) kem. rdeče bazično barvilo: barvati bakterije s fuksinom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
indantrén -a m (ẹ̑) kem. obstojno organsko sintetično barvilo, zlasti za tekstilne izdelke: barvati z indantrenom;
neskl. pril.: indantren barvila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
naftól -a m (ọ̑) kem. kristalna snov, izvedena iz naftalina z zamenjavo enega ali več atomov vodika s hidroksilnimi skupinami: barvati tkanine z naftoli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nóht -a m, mn. stil. nohtóvi (ọ̑) nav. mn. roževinasta ploščica na koncih prstov človeka: nohti rastejo, se lomijo;
pog. noht je šel dol je odpadel;
barvati (si), lakirati nohte;
gristi, ostriči nohte;
ekspr. od bolečine je zaril nohte v laket;
ekspr. kri mu je udarila izza nohtov;
z nohti mu je razpraskala obraz;
dolgi, negovani nohti / čistiti si nohte / nohti na nogi, na roki; noht na palcu; lak, škarjice za nohte
● ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; ekspr. niti za noht cele kože ni na njem zelo je poškodovan; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bárvanje -a s (ȃ) glagolnik od barvati: barvanje tkanin;
barvanje las / barvanje glasu; miljejsko barvanje oseb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
barvljív -a -o prid. (ī í) ki se da barvati: lahko barvljiva snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bróčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. gorenjsko rdeče barvati: bročiti pirhe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
polikromírati -am nedov. in dov. (ȋ) um. barvati v več barvah: polikromirati oltarpolikromíran -a -o: polikromirana keramika, kupola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
štríhati -am nedov. (ȋ) nižje pog. barvati, pleskati: štrihati vrata
● pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tingírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. barvati: tingirati les / tingirati kipec z zlatom zlatititingíran -a -o: rdečkasto tingirana rudnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.