Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik]

kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti

STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

begún -a m (ȗ)
star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje

begúnček -čka m (ȗ)
manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke

begúnec -nca m (ȗ)
kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter
// kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil

béžec -žca m (ẹ̑)
zastar. begunec: val bežcev me potegne skoraj čez v sovražne vrste (E. Rostand – O. Župančič)

dezertêr -ja m (ȇ)
kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije

emigránt -a m (ā á)
kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec: emigranti so izdajali svoj časopis; amnestija za večino vojnih in povojnih emigrantov; ob revoluciji se je razkropilo po svetu veliko ruskih emigrantov / ekonomski emigrant; verski emigrant

ézul -a m (ẹ̑)
v italijanskem okolju begunec, izseljenec: pomagati ezulom / naseljevanje istrskih ezulov v Trstu in okolici

pobég1 -a m (ẹ̑)
zastar. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: pobegi so ropali in ubijali

prebég1 -a m (ẹ̑)
zastar. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: naselitev prebegov / vojaški prebeg dezerter

ubéžnik -a m (ẹ̑)
kdor ubeži, pobegne: zasledovati ubežnika; ubežnik iz zapora / knjiž. politični ubežnik politični begunec; vojaški ubežnik dezerter

uskòk -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó)
1. zgod. begunec izpod turške okupacije v Bosni in Hercegovini, ki s svobodnega ozemlja napada zlasti turške enote: hajduki in uskoki / žumberški Uskoki
2. knjiž. kdor prestopi v drugo skupino, stranko: imeli so ga za uskoka

vojáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na vojake: vojaški poklic; vojaške veščine / vojaški škornji; vojaška puška, uniforma; vojaško letalo, vozilo; vojaško pokopališče / vojaške akcije; vojaška parada; vojaška prisega / vojaška akademija, šola; vojaška enota / vojaški udar; vojaška diktatura; vojaška oblast / vojaški begunec dezerter; vojaški sluga vojak, dodeljen častniku za osebno strežbo; vojaška invalidnina invalidnina, ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika
● star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; ekspr. vojaška disciplina zelo stroga; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak
♦ polit. vojaška zveza dogovor med državami zlasti glede vojaškega sodelovanja; pravn. vojaško sodišče sodišče, ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; voj. vojaški čini; vojaški inštruktor; vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski; vojaška obveznost predpisano služenje vojaškega roka; vojaške operacije; vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojaške vaje; vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov

vojáško

prisl.:

pozdraviti (po) vojaško

vojaško vzgojen človek

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Harrison

Predlog

Harrisona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

angleško ime

priimek

angleški glasbenik

IZGOVOR: [hêrison], rodilnik [hêrisona]

BESEDOTVORJE: Harrisonov

uskok

Predlog

uskoka samostalnik moškega spola

begunec pred Turki

v prenesenem pomenu kdor zapusti svojo skupino ali skupnost

IZGOVOR: [uskòk], rodilnik [uskôka]

BESEDOTVORJE: uskoški

PRIMERJAJ: Uskok

Slovenski pravopis

begún -a m, člov. (ȗ) star. begunec

begúnec -nca m z -em člov. (ȗ)
begúnka -e ž, člov. (ȗ)
begúnčev -a -o (ȗ)

dezertêr -ja m z -em člov. (ȇ) |ubežnik, vojaški begunec|
dezertêrka -e ž, člov. (ȇ)
dezertêrjev -a -o (ȇ)

ézul -a m, člov. (ẹ̑) |begunec, izseljenec|
ézulka -e ž, člov. (ẹ̑)

repatriíran -a -o [iji] (ȋ) ~ begunec; biti ~
repatriíranost -i [iji] ž, pojm. (ȋ)

uskòk -óka in uskòk -ôka m, člov. (ȍ ọ́; ȍ ó) |begunec pred Turki|; neobč. narodni ~ odpadnik
uskókinja -e in uskôkinja -e ž, člov. (ọ́; ọ̑; ó; ȏ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

azíl -a m

zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu

SINONIMI:

ekspr. gostoljubje, knj.izroč. pribežališče, knj.izroč. zatočišče, knj.izroč. zavetišče, knj.izroč. zavetje

GLEJ ŠE SINONIM: zavetišče

begúnec -nca m

kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo

SINONIMI:

star. begun, ekspr. begunček, redk. bežec, zastar. pobeg1, zastar. prebeg, publ. prebežnik

GLEJ ŠE: dezerter, emigrant

Slovenski etimološki slovar³

begȗnec – glej bežáti

bežáti -ím nedov.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

bẹgȗnəc, -nca, m. = begun, Cig., Jan., nk.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

odskočeník -a m begunec: vsze vogerszke pobegnecze i odszkocsenike dobrovolno gori primavsi KOJ 1848, 66

odvùjdec -a m begunec, uskok: Odvujdec z-Bosne med dalmatinszki panduri AIN 1876, br. 9, 3

pobègnjec tudi pobègnec -a m begunec: naj bi Salamona i ove szpovújte pobegnyece vogerszke nyemi v-roke posztávo KOJ 1848, 20; vsze vogerszke pobegnecze KOJ 1848, 65

Slovar Pohlinovega jezika

bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola

begunec
kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar

bežeč [bežȅč] samostalnik moškega spola

begunec

pobegnjenec [pobẹ̑gnjenǝc] samostalnik moškega spola

begunec

Pravni terminološki slovar

Geografski terminološki slovar

azilánt -a m

begúnec -nca m

optánt -a m

Kostelski slovar

begunec ► beˈguːnc -a m

dezerter ► dezerˈteːr -ja m

Vlah ► ▪vlax ▪vˈlaːxa m

Jezikovna svetovalnica

SSKJ: Kako opisati pomen besede »begunec«?

Med definiranjem besed, ki sem jih moral definirati, sem si pomagal s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Malce me je presenetila razlaga besede begunec:

begúnec -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo

Zanima me, ali to pomeni, da bi lahko osebi rekli begunec, če beži pred psom, ki ji predstavlja nevarnost (glede na razlago je nekako tako razvidno). Zanima me tudi, kako bi rekli osebi, ki ilegalno prestopi državno mejo oz. se ilegalno preseli v drugo državo, mogoče je celo izbrisan oz. država sploh ne ve, da obstaja. Ta oseba bi se lahko selila kot nomad zaradi boljših pogojev za življenje, ne zaradi nevarnosti.

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika