belendáti, -ȃm, vb. impf. irre reden, phantasieren: bolnik že belenda, jvzhŠt.; — zvonovi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez reda glasijo, Savinska dol.; — prim. magy. belénd (= blen) in blencovati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.