ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Bergen-Belsen
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bergen-Belsna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
koncentracijsko taborišče v Nemčiji
IZGOVOR: [bêrgәn-bélzәn], rodilnik [bêrgәn-bélzna]
BESEDOTVORJE: bergen-belsenski
Norveška
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Norveške samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Kraljevina Norveška
država v Evropi
IZGOVOR: [norvéška], rodilnik [norvéške]
BESEDOTVORJE: Norvežan, Norvežanka, Norvežanov, Norvežankin, norveški
PRIMERJAJ: Norveško

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Bêrgen -gna m, zem. i. (ȇ) |norveško mesto|: v ~u
bêrgenski -a -o [gə] (ȇ)
Bêrgenčan -a [gə] m, preb. i. (ȇ)
Bêrgenčanka -e [gə] ž, preb. i. (ȇ)
Bêrgen-Bélsen -sna [gə lz] m, zem. i. (ȇ-ẹ̑) |nacistično koncentracijsko taborišče|: v ~u
bêrgen-bélsenski -a -o [gə zə] (ȇ-ẹ̑)

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

góra, f. 1) ein hoher Berg; solnce gre za goro, die Sonne verschwindet hinter dem Berge; pl. gore, das Gebirge; v gorah, im Gebirge, in den Bergen; — 2) der Bergwald, Cig.; v goro iti po drva, LjZv., jvzhŠt.; — 3) = gorica, der Weinberg, Cig., C., Rec.
hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).
medgọ̑rəc, -rca, m. der zwischen den Bergen wohnt, Z.
medgọ̑rje, n. ein Ort zwischen den Bergen, Mur., Cig., Valj. (Rad).
medgọ̑rka, f. die zwischen den Bergen wohnt, Z.
nagọ́rən, -rna, adj. auf den Bergen befindlich, Mur.
nátrv, m. der Pfad in den Bergen, Mik.
rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.-M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.-Kres; — prim. rida.
vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
zagọ̑rəc, -rca, m. der hinter den Bergen Wohnende, Hip.-C.
zagọ̑rje, n. die Gegend hinter den Bergen, Mur., Cig.; v zagorju, hinter dem Gebirge, Cig.
zahrȋbje, n. die Gegend hinter den Bergen: Napoleonova zvezda je že v zahribju, Bes.
zanožína, f. eine weit zwischen Bergen hineinreichende Bucht, Cig.; der Fjord, Jan., Cig. (T.), Jes.; — das Hafenbecken, Cig., DZ.
zgọ̑rəc, -rca, m. der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind, (opp. zdolec), Cig., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), Valj. (Rad); in gewissen Gegenden: der Ostwind, Prip.-Mik.
žlẹ̑b, žlẹ̑ba, žlẹbȗ, m. die Rinne; voda po žlebovih teče; — die Vertiefung zwischen zwei schiefen Flächen, die Kehle (arch.), Cig., Jan., Cig. (T.); ž. delati dogi, eine Daube ausziehen, sie hohl schneiden, Cig.; — v žleb cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig.; — der Zug im gezogenen Flintenlauf, Cig.; — der Futtertrog, die Krippe im Stall, Cig., Jan., Zora, Notr., Gor.; — eine Furche zur Ableitung des Wassers, die Mulde, Jan., Levst. (Cest.); der Canal, C.; — ein längliches Thal zwischen zwei Bergen, Cig., Nov.-C.; eine Bergschlucht, C.; — der Gang (in der Anatomie), Cig., Jan.; scalni ž., der Harngang, Jan.

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pokriti dovršni glagol
skriti dovršni glagol
skrivati nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih

Planinski terminološki slovar

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

reševáti -újem nedov.
zagórje -a s

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Oblikoslovno pregibanje imen na -gen

V institucijah EU razmišljamo o poenotenju sklanjanja izraza Schengen. V Slovarju novejšega besedja je v geslu schengenski, uporabljena različica z e (v Schengenu). Ker je mogoča tudi različica brez e, ki se uporablja približno enako pogosto, me zanima, kako naj bi bil zapis normiran v prihodnjem slovarju.

Število zadetkov: 27