beséden -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen;
besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika
♦ jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
verbálen -lna -o prid. (ȃ) 1. beseden, usten: verbalno in mimično izražanje / verbalni nastop 2. ki se izraža, kaže le z besedami: verbalne obsodbe nasilja;
verbalna revolucionarnost;
verbalno sočutje
♦ ped. verbalna metoda metoda, pri kateri se podaja učna snov z besednim razlaganjem; polit. verbalna nota ob ustni izjavi diplomata izročena nepodpisana nota, ki povzema vsebino izjave; pravn. verbalni delikt; verbalna razžalitev besedna razžalitev; psih. verbalno nasilje nasilje, povzročeno z besedamiverbálno prisl.:
verbalno podpirati koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.