bêsen in bésen -sna -o prid., bêsnejši in bésnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) - 1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen
- 2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo
bêsno in bésno prisl.: besno streljati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) - 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih
- 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar
besnèč -éča -e: besneč ocean, ogenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
bêsnež in bésnež -a m (ȇ; ẹ̑) kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
besníti -ím nedov., bêsni in bésni (ī í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
cepêtec -tca m (é) nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec;
če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca
♦ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ciklón1 -a m (ọ̑) - 1. meteor. področje nizkega zračnega pritiska: atlantski, višinski ciklon; ciklon v Sredozemlju
- 2. poljud. izredno močen vrtinčast tropski vihar, strok. tropski ciklon: ciklon besni ob obali
- 3. teh. naprava za odstranjevanje trdnih delcev iz plina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
hudoúrnica -e ž (ȗ) redko hudournik: hudournica besni in trga zemljo / hudournice se divje spreletavajo po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vihár -ja m (ȃ) - 1. močen veter, navadno ob neurju: zunaj divja, ekspr. besni, buči, tuli vihar; vihar je lomil, ruval drevje; vihar nastane, se pojavi; vihar poneha, se poleže, umiri; hrast se upira, ekspr. kljubuje viharju; hud, silovit vihar; prišel je kakor vihar hitro in hrupno
// orkanski vihar orkan; peščeni vihar ki dviga, vrtinči pesek; snežni vihar ki dviga, vrtinči sneg; tropski vihar; pren., ekspr. v njenem srcu divja vihar - 2. ekspr. hrup, nemir: ob teh besedah je v dvorani nastal vihar; pomiriti vihar v razredu
// prepir, polemika, razburjanje: ob vsakem izidu pravopisa nastane vihar; razstava je izzvala, povzročila vihar v javnosti; družinski viharji - 3. ekspr., s prilastkom silovito, uničujoče dogajanje: človeštvo je preživelo že dosti viharjev; vihar revolucije, vojne
- 4. ekspr., s prilastkom velika mera, stopnja česa: dvorano je preplavil vihar navdušenja; dogodek je izzval vihar ogorčenja
// velika množina česa neurejenega: vihar klicev; utišati vihar protestov
● ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri
♦ fiz. magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.