bisaga -e ž bisaga: sakaj v' beſſagi mest. ed. ie bila ſvoje guante pernesla (II, 520) ← rom., prim. it. bisaccia < lat. bisaccium ‛bisaga’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.